Kot primer zavajanja je Štrajn navedel odgovor na očitke nasprotnikov zakona, da se z novim zakonom zanika avtonomija novinarstva. Zagovorniki zakona na te očitek odgovarjajo, tako Štrajn, da je v petem členu zakona zapisano, da je treba spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev. Ob tem pa predlagatelji zakona pozabijo povedati, da je v tem členu zapisano, da to velja za novinarje, urednike in druge, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, je povedal Štrajn.
Ali naj bi tisti, ki jim je zagotovljena avtonomija, slednjo sami ogrožali, se je vprašal Štrajn. "Zagovorniki imajo kar razvito domišljijo," je še ocenil predsednik Liberalne akademije.Predstavitve se je udeležil tudi profesor iz ljubljanske Filozofske fakultete Jože Vogrinc, ki je uvodoma spregovoril o diskreditiranju strokovnjakov, ki nasprotujejo vladnemu zakonu o RTVS. "Zagotavljam, da so strokovnjaki, ki so se opredelili proti zakonu, in med katerimi so profesorji s Fakultete za družbene vede Slavko Splichal, Sandra Bašič Hrvatin in Marko Milosavljevič, strokovnjaki na svetovni medijski ravni," je prepričan Vogrinc. Za zakon so se sicer izrekli tudi nekateri strokovnjaki, vendar to niso strokovnjaki iz medijskega področja, je še dejal Vogrinc.
Po njegovem mnenju bi bil dober tisti zakon, ki bi zagotavljal manjše vpletanje države v delovanje javnega RTV servis, in bi zagotovil večjo vlogo javnosti. Medijski pluralizem namreč ne pomeni samo predstavljanje stališč vseh parlamentarnih strank, temveč pomeni predstavljanje širše družbe, vključno s predstavitvijo manjšin, je pojasnil Vogrinc. Takšen zakon pa bi moral biti sprejet s širokim družbenim konsenzom.Današnje predstavitve naj bi se sicer udeležila še profesorja s Fakultete za družbene vede Vlado Miheljak in Marko Milosavljevič ter profesor s Ekonomske fakultete Bogomir Kovač, vendar se je zaradi drugih obveznosti niso mogli udeležiti.