Nič od tega. Vidijo nas kot bedake. Bumbarje na kvadrat. Drugače si ni mogoče razložiti novega kviza Vem! na nacionalki, ki vsak delavnik pred osrednjimi novicami žali mlado in staro. Vprašanja so na ravni predšolskih otrok, voditelj prvega tedna Aljoša Ternovšek je tri svetlobna leta pod nivojem Pavleta Ravnohriba v Malih sivih celicah, igralci pa so videti tako, kot da so jih za pasulj in žemljo nabrali na cesti pred nacionalko.

Seveda obstaja tudi druga razlaga. V teh časih, ko smo vsi na psu z optimizmom, vsi nekako vdani v usodo, nam vsaj ta kviz daje občutek, da smo superiorni, saj poznamo vse odgovore prej kot igralci.

Krepi nam samozavest, obenem pa lahko še zabavljamo čez mrke in molčeče nastopajoče. Zraven še kakšno rečemo čez nacionalko, urednika Maria Galuniča in novo šefinjo Ljerko Bizilj. Namreč, če je ta kviz za vzgled novemu programu, novemu pristopu in novemu profesionalnemu angažmaju, potem je najbolje, da nekdo pakira kovčke. Mi pred ekrani jih pakiramo že dolgo.

Vprašanje za milijon evrov: ali nas tudi Janez Janša vidi enako kot producenti oddaj na televizijah, še posebno pa na nacionalki? Med vsemi tviteraškimi in v živo sproduciranimi vsebinami je ta teden izstopala zgodba s potencialnim teroristom. To naj bi bil kar novinar taiste nacionalke Erik Valenčič. Vsi so skočili v luft. Vsi so Janezovo domislico vzeli zares. In v tem tiči problem te dežele že dvajset let. Da preveč zares jemlje stvari. Zares jemlje vse, kar reče mati Evropa, zares vzame vse, kar reče teta Amerika, in zares vzame vse, kar trosijo politiki. Slednjim bi morali najmanj verjeti, a je ravno nasprotno.

Zgodbe in zabavne ali pa bizarne domislice, ki jih dnevno v eter spušča Janez Janša, lahko uspejo le zato, ker jih vsi vzamejo dobesedno. Preveč zares jih jemljejo njegovi zvesti sledilci, še bolj zares njegovi nasprotniki, najbolj zares pa mediji. In ravno zato, ker Janez ve, da ga vsi jemljejo zares, pretirava v nedogled. V bistvu pa samo čaka, da bomo nekoč vsi spregledali. Da bomo rekli: Janez, dobro ga biksaš. Še vse obveščevalce in letališke varnostnike po vsem svetu mečeš na finto. Slednji tako in tako skočijo v luft samo, ko kdo reče bomba. Pa četudi je to le komentar v zvezi s seksi stevardeso.

Ko bomo nekoč spoznali, da se Janez šali, nam bo lažje. Nihče več ga ne bo omenil v osrednjih novicah, le za šankom si bomo pripovedovali njegove štose. On je v bistvu zastopnik britanskega humorja pri nas. Na najbolj resen in tragičen način govori smešnice, ki potem delujejo še bolj absurdno. Jasno, da se bo vedno nekdo vprašal: Kaj pa če vseeno misli resno? Seveda misli resno. Kdo pa bo verjel ljudem, ki se bodo smejali sredi šale…