Kdo sploh je Igor Uganka? Težko je reči, Uganka je namreč ostal vse do danes. Zgodovina o njem beleži, da je dolga leta ponižno služil narodu in živel skromno. Vse drugo? Bog si ga vedi. Uganka je, čigav glas je vodil nalivno pero, ki je podpisalo tisti pergament. Uganka je tudi razlog, da je kot premožni – takrat še Transparentni – prebival v ubornem pajzlu devet ovinkov in devet mostov od gosposkih mestnih ulic. Kdo ve, mogoče si je želel trave, ki je na oni strani vedno bolj zelena, mogoče si je gospa soproga želela bolj dehtečih pelargonij, ki da tam ob vznožju Dolomitov bolje uspevajo. Uganka je ne nazadnje tudi barva pujska, v katerem je dotični medtem nabral dovolj drobiža za nov imeniten domek bližje gospodi. Tudi Igorjev karakter je navsezadnje uganka, kajti če je radodaren in dober prijatelj, ali lahko sklepamo, da je v službi naroda poskrbel še za koga drugega? Če ima veliko prijateljev, ali je poskrbel za vse? In če ni, kako si je izbral srečneže? Po principu, kdor ponudi več? In, navsezadnje, če ni poskrbel za nikogar drugega, kakšen prijatelj pa je?!

Ljudje so se spraševali, a Igor Uganka je, zavit v misterij, molče hodil med njimi. »Verjemi, brat moj, in povrnjeno ti bo,« jih je nagovarjal. In ljudje so verjeli – uganka pa je, ali jim bo povrnjeno. Kajti uganka je ostala tudi to, kako naj bi jim bilo verjeto povrnjeno in kje naj bi ta transakcija potekla – v Bruslju ali na domači grudi. Kajti če bo sam odšel na severne obronke, ali lahko enako verjamejo tudi onemu drugemu, ki pa tehnično ni obljubil nič? Ali njegovim prijateljem? Ogrnjen v skrivnostnost je denimo stisnil selfieja z Alenkino Bratovščino prstana ter poslal miro in dišave novorojenemu odrešeniku Miru, a kaj se je skuhalo med njimi – uganka! »Verjemite, bratje,« je kipelo z oblakov. »Verjemite,« so dehtele pelargonije.

Je verjel tudi Igor? In če je, v kaj? V strice iz ozadja, najsi bo dobre ali zle? V solidarnost in socialno državo? V transparentnost? Vase, v Bruselj, v kar koli?

Odgovora na to ne pozna nihče. Če bi ga, namreč Igor ne bi bil Uganka in pelargonije na tistem balkonu Viške sončave bi še vedno škrlatno dehtele tja v tri dni.