Logika Štefanečeve komisije je sila preprosta: iz glasovanja o primernosti kandidature Bulčeve za komisarko bi se morali izločiti najprej njeni strankarski kolegi. Torej osem ministrov. Ker so v isti stranki, ne morejo razmišljati racionalno. Ostane torej še sedem ministrskih kolegov, ki pa so prav tako okuženi, ker so z Bulčevo zjutraj popili kavo, nato pa sedeli še na isti seji. Ergo so bili v političnih stikih. Formulacija o političnih stikih izhaja iz zakona, je v ponedeljek za STA povedal Štefanec. To je pravni standard, ki ga uporablja zakon, komisija pa je v tem primeru tista, ki mora ta pravni standard zapolniti z ustrezno razlago. Vseh 38 uradnikov si je torej politični stik razlagalo kot vsak stik politika s politikom, naj gre za lobiranje, sodelovanje, zgolj srebanje kavice ali izmenjavo bacilov med pokašljevanjem na seji vlade.
Ker se komisiji ni pametno dajati v zobe, bo treba karseda hitro spremeniti način odločanja v naši državi. Ministri naj odslej le pripravijo kadrovske predloge, nato pa jih vlada objavi na spletu in plača za linkanje anketnega vprašanja vsaj prvim desetim spletnim portalom, kot jih razvršča MOSS. Tako bo laična javnost odločala o vsem in vsakomer. Državni zbor je treba v skladu z logiko »Štefanec se res lahko moti, ampak vsi moji sodelavci se pa ne morejo motiti in se tudi ne motijo« popolnoma izključiti iz odločanja o kadrih. Kako se namreč izogniti okuženosti, ko pa poslanci svoje strankarske kolege ne le predlagajo za predsednike komisij in odborov in jim tako zagotavljajo premoženjsko korist; navsezadnje se poslanec s predsedniško titulo povzpne za pet plačnih razredov? Saj vemo, da tako kot je Bulčeva odšla v Bruselj, le da vleče visoko plačo, kajneda, gospod Štefanec, tako poslanci rinejo v odbore in komisije zgolj in samo »z namenom zagotoviti sebi ali drugim premoženjsko korist«. Štefanečev aksiom seštevanja mnenj je mogoče razumeti še precej bolj dialektično. Sme v skladu s tem aksiomom skupina politikov ali bognedaj poslancev predlagati nekoga za predsednika? Sme skupina staršev nadobudnih športnikov nekoga predlagati za predsednika športnega društva (računajoč pri tem, da jim bo predsednik, ko bo na funkciji, vrnil uslugo in z nekoliko večjim odobravanjem gledal na njihovega bodočega šampiona)? Vprašanja, ki jih odpira štefanečev aksiom, so resnejša kot vprašanje, ali krave s prdenjem res povzročajo segrevanje ozračja. Krave nas bodo morda na dolgi rok ugonobile, štefanečev aksiom že na kratki rok.
»Verjemite pa, da nismo toliko naivni, da bi delali neumnosti in z njimi šli v javnost,« je še dejal Štefanec, ko je komentiral svojo vnemo pri preganjanju politikov, ki sprejemajo politične odločitve. No, ja...