Elitni sobotni pregled tedenskega dogajanja v Utripu je začela z izjavami tistih, ki šest mescev vedrijo pred sodiščem in stresajo svoje sovražnosti. Seveda imajo ljudje pravico do svojega mnenja, do svojih emocionalnih vzklikov in brezglavo enoumnih besedičenj. Ni pa treba, da to nacionalka posname in objavi. Kaj naj počnemo z izjavami tipa: Bog je ohranil Slovenijo, Janša je med nami – v srcih, duši in telesu, Odločitev teh norcev me ne zanima, Ta Masleša ima toliko masla na glavi, da bi se moral skriti v mišjo luknjo in Slovenija ne bo svobodna, dokler ne bomo obsodili komunizma od a do ž. So to tehtne izjave? So to argumentirane izjave? So to zabavne izjave? Absolutno ne. Gre za izlive čustev, žaljivke in srd. Argument, da gre za posnetek stanja, da je treba pokazati različnosti ali pa da je v bistvu to pomemben dogodek, je samo opravičilo. Opravičilo za raven govoričenja, ki ga na forumih uprizarjajo že vrsto let goreči bojevniki edine zveličavne resnice. Tisti, ki živijo od konfliktov. Tisti, ki so vrgli svet s tečajev.
Janez Janša je spreten govornik. Njegove izjave so kratke in imajo poanto. Njegove izjave odmevajo. Imajo materialne učinke. Tudi tiste, ki so na prvi pogled slišati popolnoma protislovne. Pred tednom dni je zbrani množici sporočil: »Slovenija bo drugačna, ko se bodo ljudje lahko sami prepričali, kaj je res in kaj ni res.« Skratka, Slovenija bo drugačna, ko ne bo več medijev in sodišč. Mediji niso nič drugega kot šum in dodatna leča, ki izkrivlja realnost. Ljudje bodo po novem sodili sami in prenašali informacije od ust do ust. Za to slednje pa je potrebno, da ima vsak dostop do vsega: arhivov, javnih institucij in podjetij. Ljudje morajo kot kakšni puntarji zavzeti vse vzvode oblasti, vse institucije in vse podsisteme ter se na lastne oči prepričati, kaj je resnica. Temu se z eno besedo reče revolucija. Ustvarjanje nove družbe z novo paradigmo demokracije. Seveda imaš lahko svoje mnenje in prepričanje, seveda si lahko drugačen, ampak le pod enim pogojem: da so tvoje oči enake mojim. Da je tvoje prepričanje duplikat mojega.
Logična posledica je, da bomo lahko ukinili zapore, saj v primeru, da se ljudje ne bodo na lastne oči prepričali, kaj je res, tja ne bomo poslali nikogar več. Ne nazadnje pa se je sama institucija zapora v zadnjega pol leta popolnoma spremenila. Ko se dva kriminalca v izvrstnem skandinavskem filmu Amaterji pogovarjata o standardih v zaporih, je eden navdušen: tam je dobra hrana, tam je toplo, nihče te ne posiljuje, teče ti delovna doba in popravijo ti zobe. Mi smo očitno ta standard celo presegli. Saj je konec koncev tudi nekdanji zapornik tam, upravičeno ali ne, sedel zaradi ene skandinavske države…
