Slednji je kot največji dokumentarist sodobnega časa vzrok za krivdo povzel v zaključku epohalnega dela Urok Depale vasi z besedami: Zaslužimo si, da ostanemo v blatu do tistega trenutka, ko bomo spregledali. Živimo v večni zmoti, prekriti s podrastjo starega režima.
Zato jasno v nedeljo nismo razumeli svoje dolžnosti. Raje smo se doma nacejali z opojnimi substancami, sedeli pred ekrani ali pa pekli čevape na vrtu, kot da bi odprli oči in odšli na referendum. In potem dve minuti čez sedmo gledali pogrebne izraze predlagateljev referenduma. S pivom v roki gledali najbolj žalosten prizor tistih, ki vedo, da z grešniki ni prihodnosti. Mi pač nismo zreli za demokracijo. Smo pa zreli, da nas recimo Eva Irgl nauči nove matematike, saj sta po njenem dve tretjini volilcev rekli ne ministru in vladi, čeprav jih je bilo res le nekaj več kot sedem odstotkov. Eva vidi naprej. Danes sedem, jutri sedemnajst, pojutrišnjem sedemdeset. Največji raziskovalec Roman Leljak pa je v vsem videl potrditev svojih naporov. Ljudje so ga priznali za raziskovalca. Dobesedno se je to slišalo takole: Deset odstotkov ljudi me je podprlo kot raziskovalca. To je pozitiven duh. To so pravi zmagovalci, ki vsak poraz vidijo kot triumf.
In ti zmagovalci potem nimajo kaj iskati med luzerji v neki Tarči. Janez Janša ni prišel v oddajo z obrazložitvijo, da gre za napačen koncept oddaje, ob napačnem času, na napačnem kraju. Saj res, kaj pa bo on tam debatiral z enim Mirom Cerarjem, ki je pred nekaj dnevi ustanovil stranko in se nam zdaj predstavlja kot rešitelj. Ali pa prikimaval Ljudmili Novak, ki vzneseno pove, da so njihov akcijski program pohvalili številni strokovnjaki. Ali pa stal tam kot osnovnošolec, ki mu voditeljica Janja Koren postavlja kviz vprašanja. Ne samo vprašanja, še na listek bi moral pisati neke odgovore in bi morda na koncu kasiral pohvalo v stilu »dobro vam je šlo«.
Dobro je šlo tudi Tadeju Tošu kot voditelju podelitve viktorjev. Od začetka do konca nam je dokazoval, da si ne zaslužimo humorja, ampak eno šank jamrarijo. Kako smo majhni, kako nimamo tistega, kar imajo veliki, in kako smo lahko zadovoljni, da sploh kaj imamo. Skratka, ne glede na to, da je bila letošnja podelitev najslabša do sedaj, moramo biti veseli, da jo sploh imamo. Slovenija se je skrčila na to, da sploh še je. Na en ograjen vrtiček, simbolno obeležen v oddaji Dobro jutro. Mojca Mavec, ki je včasih skakala Čez planke, zdaj hodi med zelenjavo in nam svetuje, kako naj zatremo škodljivce na vrtu. Torej, kako naj zatremo sami sebe…
