Samoupravna veseloigra, 1. del*

Prvo dejanje

Upravnik: »Dober dan. Imamo dva precej resna problema... Inšpekcija pravi, da moramo obnoviti dvigalo, sicer ga bodo zapečatili. Poleg tega je treba popraviti streho, ker je spet zamakalo. Denarja v rezervnem skladu pa ni dovolj...«

Stanovalec 1: »Hočete reči, da bi morali plačevati še več? Ali veste, kolikšne so bile to zimo položnice za ogrevanje?«

Stanovalec 2: »Jaz dvigala itak ne uporabljam, ker stanujem v prvem nadstropju. Naj plačajo tisti, ki ga uporabljajo!«

Stanovalec 1: »In streho tudi! Meni nič ne zamaka.«

Upravnik: »Hiša je skupna, torej je skupna tudi streha.«

Stanovalka 1: »Jaz pa mislim, da bi morali najprej prebeliti in urediti stopnišče. Ko pride iz Nemčije na obisk moja hčerka z možem, ki je tam pravi gospod, se samo čudi, kako klavrno so videti hodniki v bloku.«

Stanovalec 2: »Dajte no, kakšen gospod! Če bi bil v Nemčiji gospod, bi tukaj spal v nobel hotelu, ne pa cele praznike na vašem kavču.«

Stanovalec 1: »Pa še parkirišče zaseda pred blokom, čeprav jih manjka še za nas.«

Upravnik: »Saj sem lani predlagal, da bi postavili zapornico...«

Stanovalec 1: »Ja, ja in bi morali plačevati za parkirišča, ki so itak naša. Ni šans!«

Stanovalec 3: »Kaj pa če postavimo tablo: Parkiranje samo za stanovalce. Mislim, gospejin zet ni stanovalec in potem najbrž ne bi smel...«

Stanovalka 2: »Jaz nimam avta in me to sploh ne zanima. Ampak mislim, da bi morali izglasovati, da gospe iz pritličja posekamo tisto drevo v atriju, ki cveti in privablja ose. Jaz jih imam polno kuhinjo, če le odprem okno.«

Stanovalec 3: »To so čebele, gospa. Zbirajo cvetni prah, delajo med in oprašujejo rastline.«

Upravnik: »Ta bo malo težka, veste, tukaj gre za poseg v zasebno lastnino...«

Stanovalec 3: »A niste slišali, da če izumrejo čebele, bo izumrlo tudi človeštvo?«

Stanovalka 2: »Briga me izumrtje čebel in človeštva, to drevo je treba posekati, ker imam gotovo pravico prezračiti kuhinjo.«

Pogovor se sprevrže v nerazumljiv prepir, zastor se spusti.