Drugi film ima naslov Odrešitelji trpijo. Nič novega. V vseh spodobnih filmih se revolucionarji, mesije, odrešeniki in ljudje, ki so pred časom, srečajo s preprekami in težavami. Še huje, nasproti so komploti, zarote, prevare in stare sile, ki nočejo sprememb. Junak se bori, ves čas krvavi in ne poklekne. Drža odrešitelja je svetilnik ostalim. Pri nas se je konec osemdesetih pojavil rešitelj, zaradi katerega so se vsi prestrašili in začeli četrtstoletno hajko proti njemu. Najprej so mu podtaknili en vojaški dokument. Potem so se zbrali v elitnem delu v Ljubljani in se odločili, da mu ne bodo dali dihati. Kolovodja zarote proti njemu vztraja ves čas. Na pomoč pokliče še Fince, ki mu podtaknejo ene precenjene osemkolesnike. Zližejo se z mediji, ki nasedejo zgodbam o podkupninah. Angažirajo še neverodostojno protikorupcijsko komisijo, ki na plano vrže dvomljive dokumente. Na koncu pa še v zaključni fazi marionetno vodijo tožilce, sodišča in neke kvaziintelektualce. Odrešitelj trpi, a obljubi, da bo vztrajal do konca. Kot v vseh pravih filmih.
Tretji film ima naslov Brez fenov mi živeti ni. V sredo so se zbrali pred sodiščem. Bili v nekem drugem stanju. Prepričani, da podoživljajo četrtstoletno zgodovino. Zato je logično, da se je njihov junak najprej zahvalil njim. Jim obljubil, da se bori zaradi njih. Ne gre več za osebno borbo, gre za žrtvovanje drugim. Tistim, ki ne le kričijo, temveč se celo zjokajo v kamere. Ko so razni strokovnjaki ocenjevali jok dveh fenic, so nekaj blebetali o zaigrani reakciji, pa Severni Koreji in razkoraku med podobo in reakcijo. Bistvo fenovstva je v tem, da ga nefeni ne razumejo. Da stojijo zunaj in pavšalno delijo komentarje. Ne štekajo, da lahko odrešitelji in junaki to postanejo le skozi strukturo totalno predanih. Pomembno je prepričanje, da je njihov razlog predanosti absolutno čist. Nedolžen vedno in v vsem. Zraven fenovsko držijo štango tudi mediji. In upravičeno je bila ena od fenic naslednji dan na nacionalki neskončno potrta. Kolega ji je dan poprej ukradel zgodovino, tako da ji je ostala le črnina. Resnica je v bistvu žalostna…