Po včerajšnjem dnevu in sporočilu centra nič več ne bo, kot je bilo. Skrivnost je razkrita, manjkajoči člen evolucije praznjenja osebnega računa in navsezadnje proračuna je končno razjasnjen. Po včerajšnjem dnevu se ne bom nikoli več spraševal, zakaj je plača poniknila nekje v drobovju moje banke, le nekaj milisekund zatem, ko mi jo je delodajalec prijazno nakazal za opravljeno delo. Vsi tisti brezštevilni računi so očitno ob trdem trku z realnostjo neracionalne porabe skrivali tudi zazipan virus, ki je jel hitro povzročati »finančno oškodovanje«. Za stanje ni bila kriva le moja eklatantna nesposobnost upravljanja odlivov, v ozadju se skriva združba hudodelcev, ki pišejo programe dan in noč le zato, da bi meni, poštenemu državljanu in polnilcu državne blagajne prek DDV, povzročili nepotrebne skrbi.
Takoj sem spisal elektronsko pošto svoji banki – brez zipanih bomb – in jih opozoril na dejstvo, spisano v megaumu internetne varnosti. Naj malce pogledajo račune, ki jih pošiljajo razni upravitelji, ponudniki storitev in upravni organi, saj se v njih zagotovo skriva virus, ki potem pokveči stanje na mojem računu. Naj ravnajo skrbno in me takojci obvestijo, kako bodo ukrepali proti zlonamernim piscem programov, ki sejejo dvom o moji operacionalizaciji ravnotežja med prilivi in odlivi.
Ker sem, kot omenjeno prej, pošten državljan – plačujem davke, prispevke, krepim potrošnjo, ne pretepam ljudi in hodim na volitve – sem takoj spisal opozorilo tudi vladi Alenke Bratušek. Začel sem pri najbolj sumljivi zadevi – TEŠ 6. Jasno je, da je račun za to nujno potrebno energetsko naložbo le 650 milijonov evrov in kljub medijski gonji iskanja nekih podtalnih dogovarjanj je sedanja začasna končna cena 1,45 milijarde evrov seveda le posledica zipane datoteke na prvem računu. Naj poiščejo pisca programa dajmojiholupit.zip in zadeva bo rešena v korist proračuna, državljanov in države. Takisto naj se stručkoti za zlo-kodo spustijo v račune, ki so jih Darsu izstavljali gradbinci. Ni hudič, da se ne bodo dokopali do ugotovitve, da jim je Zidar v računu, kjer je pošteno zaračunal 48 milijonov evrov za šentviški predor, nepošteno podtaknil še zlonamerno kodo saj-niste-mislili-da-bo-tako-poceni.zip in hop, je končni strošek za luknjo skozi hrib znašal dobrih 108 milijončkov.
SI-Cert je včeraj začel pisati zgodovino, rešitev proračunske luknje pa je tako rekoč na vidiku. Namesto, da A. B. v kabinet na Gregorčičevo sesa strokovnjake za prodajanje megle in svetovalce za zavijanje slabih novic v lep ovojni papir, naj si uredi ekipo treh računalniško pismenih stručkotov, ki bodo nemudoma našli vse račune s podtaknjenimi zipanimi in ripanimi bombami. Ni hudič, da nagrade za najboljše reševanje finančne krize prihodnje leto ne dobi ta vlada. Če pri tem reši še moj osebni račun, pa bo leto sploh popolno.
