In to samo zaradi nekih banalnih volitev. Emocionalnega glasovanja tistih, ki v večini nimajo prepričanj, nimajo vrednot in nimajo kriterijev. Tistih, ki uživajo, ko recimo Zoran Janković pogori, najstarejša stranka ostane pred vrati parlamenta in se zvezda evropskih volitev Igor Šoltes izgubi nekje na obrobju opaženih. Verjamem, da se tudi Alenka Bratušek, ki nas je rešila iz čeljusti trojke, ne počuti zmagovalno s tistim minimalnim izkupičkom. Potem pa jo še ves teden mediji nabijajo zaradi njene skromne želje, da bi morda spakirala kovčke in nas reševala kar na mestu zločina. V Bruslju kot komisarka. Vsi so narobe razumeli namig. Ne gre za željo po udobni službi, gre za žrtvovanje. Boj z golimi rokami med vsemi tistimi evropskimi zvermi.

Žrtvovanje pri nas ni ravno cenjeno. Resda se vsi delajo žrtve. Ker je to pač enostavno. Povzpeti se na vejo in kričati, kako si žrtev zarot, politike, spletk, nevoščljivcev in povzpetnikov. Ko gre za res pravo pogumno gesto, tisto pravo žrtvovanje za ideale, pa naši junaki pogorijo. Eden takšnih je tudi bivši veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic. Po naročilu državnega vrha se je muval s sumljivimi tipi tam čez lužo samo zato, da bi Slovenija postala naftna velesila. Bil je v službi države, geostrateške politične velesile in njenih strategov, ki so že videli Ankaran kot novi Dubaj. Potem pa lop po glavi in Milan mora že nekaj tednov pred kamerami izpovedovati svoje razočaranje. Ne samo, da so ga pustili na cedilu in se ga otepajo kot potepuškega psa, postavljajo ga na laž, vržejo ga iz službe in še včerajšnji frendi pozabijo nanj.

S krivicami se rad ukvarja največji televizijski dokumentarist vseh časov in vseh meridijanov, Prešernov nagrajenec Jože Možina. Njegova veličastna stvaritev sliši na ime Pričevanja. Ob uri, ko ravno gremo spat, so nas v zadnjih treh tednih nagovorili Viktor Blažič, Lučka Kralj Jerman in Marko Kremžar. Skozi amatersko fotografijo brez reza in brez koncepta so obujali spomine. Seveda niste imeli pojma, kaj govorijo, koga omenjajo, kdaj se je kaj zgodilo in zakaj sploh ta grobi domači video objavlja nacionalka. Razlog je preprost. V tistih ključnih trenutkih, ko ste med budnim stanjem in spancem, so možgani najbolj dovzetni za ključne besede. In ni naključje, da so te ključne besede obsojale komunizem, bivšo državo, revolucijo, partizane in diktaturo. Jože je torej genialec, ki je pogruntal preprosto stvar. V tej državi se neumnim volilcem, ki volijo malo bolj leve in malo bolj rdeče, ne more nič dokazati. Razum ne deluje. Dokazi prav tako ne. Poseči je treba po alternativi. Zavedenemu ljudstvu pred spanjem servirati nekaj impulzov, ki se potem v spanju razbohotijo po nezavednem. Boste videli. Na volitvah po počitnicah bo vse drugače…