In otroci so pohiteli na delo. No, ne ravno vsi. Luka se je kot ponavadi nekaj cmeril v kotu. Gal se ni dal motiti in se je še naprej igral z avtomobilčki. Maruša se je, bogsigavedi kako, polila z malinovcem in jo je druga tovarišica vzgojiteljica odpeljala, da jo preobleče. Čez pol ure so tovarišu Branetu svoje izdelke predstavili štirje nadobudneži.
»Katera žival pa je tole, Nik?«, je vprašal prvega. »Kengulu, tovalis.« »Ampak kenguruji ne živijo v gozdu. Le kako bi skakljali med drevesi?« ga je blago, a odločno podučil vzgojitelj. Naslednja je bila Eva, ki je narisala nekaj rožnatega. »To je volk,« je pojasnila. »Morda je, morda ni, ampak nikoli še nisem slišal, da bi bil volk rožnate barve,« je bil odločen Brane in ob tem nekoliko v dvomih pogledoval dekletce, ki je bilo od pentlje v laseh do copatkov v rožnatem. S previdnim upanjem se je obrnil k predzadnjemu. »O, Aljaž, ti si pa medveda narisal, takoj sem ga prepoznal, zelo dobro.« Pristopila je še Lana. »Tole je slna!« »Res je srna, zelo lepo si jo narisala,« je potrdil tovariš Brane in oznanil: »Sedaj je čas za piškote. Vsak dobi dva!«
»A lahko jaz tli?« je vprašala Lana. »Zakaj pa ti tri?,« je bil začuden vzgojitelj. »Kel sem lepo lisala,« je utemeljila. »Tud jaz bi tli,« je pritegnil Aljaž.
»Poslušajte, otroci,« je bil odločen Brane, »masa piškotov tega ne omogoča. Da bi vzeli tistim, ki niso najbolj uspešno risali, da bi dali tistim, ki so bili bolj uspešni, je nesprejemljivo. Dva piškota dobijo vsi, ki so risali, pa tudi tisti, ki niso.«
Torek. Tovariš Brane je sklical svojo skupino. »Dragi otroci,« je začel, »danes bomo risali živali, ki živijo na kmetiji. Potrudite se. Ko končate pa bomo imeli za malico piškote.« In otroci so pohiteli na delo. No, ne ravno vsi. Luka se je kot ponavadi nekaj cmeril v kotu. Gal se je še naprej igral z avtomobilčki. Maruša se je, bogsigavedi kako, polila z limonado. Spet so tovarišu Branetu svoje izdelke predstavili štirje nadobudneži. »Kengulu, tovalis,« je ponosno povedal Nik. »Ampak kenguruji ne živijo na kmetiji. Le kako bi skakljali v hlevu?« ga je podučil vzgojitelj. »To je ovca,« je zatrdila Eva. »Nikoli še nisem slišal, da bi bila ovca rožnate barve,« je bil odločen Brane. Aljaž se je tokrat izkazal s kravo, Lana pa s prašičkom. In potem je vsak malček dobil dva piškota, čeprav sta se slednja spet nekaj kujala.
Sreda. Tovariš Brane je spet sklical svojo skupino. »Dragi otroci,« je začel, »danes bomo risali živali, ki živijo v Afriki. Potrudite se. Ko končate pa bomo imeli za malico piškote.« Nihče ni zares pohitel na delo. Aljaž se je z Galom igral z avtomobilčki, Lana pa je z Evo sicer risala nekaj rožnatega, a to v nobenem primeru ni mogla biti afriška žival. Potem je vsak malček dobil dva piškota in nihče se ni kujal. Vrtec je spet pravičen za vse, je zadovoljno pomislil tovariš Brane.
