Seveda pa smo sedeli ob ekranih tudi nevtralni. Neopredeljeni. Čudaki, ki jim vse skupaj dol visi in si tako soočenja kot tekme ogledujemo kot živalski vrt. Zanimivo, vendar še sreča, da je vmes železna ograja. Jarek.
Če smo se med soočenji kandidatov v prvi vrsti zabavali ob branju komentarjev in lastnih domislic, skratka igrali neko metapozicijo v slogu »nas se to ne tiče«, smo enako počeli ob gledanju tekem iz Brazilije. Ker ni bilo treba navijati za svoje, naše in trepetati ob vsaki žogi, ki bi letela proti slovenskemu golu, smo lahko pametovali. In v obeh primerih so se na krožniku znašle enake besede, ugotovitve, komentarji: krivica, nepravično, nefer, blefiranje, nimajo pojma, dogovorjeno, nič novega, streli v prazno, brez žara, uspavanka in tako naprej. Na obeh poljih boja za končno zmago smo videli enako ikonografijo: zastave, plakate, proteste, žvižganje, sveče, polepljene avtomobile, množično histerijo, dretje, objemanje in drese s prepoznavnimi simboli ter junaki.
Ne glede na to, ali ste padli noter ali pa ostali zunaj, ste bili žrtve banalne, bazične prevare. Ujetniki fikcije. Tisto, kar se dogaja na nogometnih terenih, je v bistvu le simulacija, je le produkt vsega tistega, kar se dogaja zadaj: interesi svetovne nogometne zveze, interesi korporacij, interesi stavniških prevarantov, interesi posameznih igralcev, da si zvišajo ceno, skratka, sama igra je v drugem planu. Je čisti nateg. In enako je bilo v predvolilnih soočenjih: vsi so vas zavajali z držo, kot da držijo usodo in prihodnost v svojih rokah. Vsi so vas prepričevali, da so tam zaradi vas. Jok. V bistvu je zadaj evropska kapitalska logika: interesi korporacij, interesi institucij, interesi bank in ne nazadnje interesi kandidatov, da dobijo dobre službe, pozicije in vplivne povezave. Prostovoljno ste sodelovali v igri senc in verjeli, da gre zares.
So pa zares svetovno prvenstvo vzeli na nacionalki in še enkrat pokazali, da ne znajo delati spektaklov. Tisti nogometni studio je bil strel v koleno, igranje z interaktivno tablo otroški vrtec in gostje dolgočasni za umret. Komentatorji pa tako in tako zgodba zase, saj so ves čas dajali vrednostne sodbe ali pa nabijali z nepomembnimi podatki. Najboljši med njimi pa stari maček, ki je že v šestnajsti minuti srečanja ugotovil, da bodo zdaj svoje začeli igrati živci. In jutri zvečer bo veliko živčnih pred zasloni. Predvsem zaradi volilnih rezultatov. Za nogomet se pa tako in tako ve, da morajo na koncu spet enkrat zmagati Nemci…