Ampak to, kar nam kot po tekočem traku servirajo reprezentanti zmagovalne opcije, ni več zabavno. Če smo na začetku prizanesljivo poslušali občosti Mira Cerarja, vzete iz kakšnih priročnikov lepega vedenja, nas zgoraj citirana izjava lahko skrbi. Prvič, ker je bila povedana resno. Drugič, ker je ni nihče problematiziral. Tretjič, ker je na ravni podpovprečnih izjav kakšnih športnikov. Recimo tiste o zahvali svojim staršem, še posebno mami in očetu. Skratka, padli smo na dno. Čisti poden. Beton. Ni čudno, da je zato spet aktualna kultna radijska nadaljevanka Butnskala. Mnogi, ki se grejo politiko in se nam kažejo kot novi obrazi te zasrane in zapackane srenje, potrebujejo resen stik s trdo realnostjo. Dolg zalet in udarec s čelom v skalo. Da se vidijo zvezde in pocedi malo krvi. In izcedi napuh, ki vedno prevzame zmagovalce naših volilnih ritualov. Naj jim en udarec z glavo ob skalo enostavno prižge luč: dragi moji, enaki ste kot prej. Nič več. Imate le funkcijo. Z njo pa niste dobili nobene kvalifikacije. Ali razumete, nobene dodane vrednosti. Ne razumete? V redu, potem pa še en daljši zalet in z glavo v skalo z nasmeškom na ustnicah ter mantro: butn, butn, butn, butn…
Kot stalno butanje v skalo pa so videti informativne oddaje zadnji teden. Ob naravni poplavi bi dežurni televizijski histeriki vse v državi pribili na križ ali zbutali ob skalo. Ali pa vsaj namočili in utopili v vodi. To, kar je v TV Klubu počel Jani Muhič, ni več smešno. Nima več nobene veze z resnim novinarstvom in vodenjem. Tisto napadalno lajanje na novo ministrico Ireno Majcen je bilo pod betonskim podnom. To je bila bruhajoča podtalnica. Pomešana z greznico. Spraviti ministrico pred vaške hijene, ji zadaj za kuliso vrteti modre luči z gasilskih vozil ter jo v gumijastih škornjih predstaviti v slogu »evo, tu imate ministrico« in jo verbalno kamenjajte, ni več vprašanje za strokovna novinarska združenja. Je že bolj vprašanje za psihiatre ali društva za zaščito marginalnih in nemočnih skupin. Najbolj žalostno pa je najverjetneje to, da je Jani Muhič zagotovo prepričan, da le opravlja svoje delo. In to dobro. Da je le naš transfer. Zastopnik. Saj bi logično tudi mi radi utopili in potopili vse te politične prazne kante.
In ko je Marko v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa izjavil, da je psihično utrujen, ker ljudje veliko pričakujejo od njega, je povedal veliko več. Najprej to, da je začel verjeti, kako je neki pomemben dejavnik v tej televizijski manipulaciji. In drugič, da se od njega nekaj pričakuje. Dragi Marko, od tebe se nič ne pričakuje. Pričakujejo le producenti na televiziji, da odšpilaš svojo vlogo. Brez sentimentov…