O samopostrežnih blagajnah v Sparu in Mercatorju sem se poskušal meniti. O tem, ali sem opazil prav, da so jo v Mercatorju končno modificirali v bolj smiseln pripomoček. Samopostrežna blagajna je sicer izvrstna domislica. Sprva se je bojiš uporabiti, da ne bi izpadel bedak, potem ugotoviš, da gre za gladek postopek. Vsaj v Sparu je tako. Tam stvari od nekdaj tečejo tako, da se lahko vživiš v to, da si pravi profesionalni blagajničar. Pri njih od nekdaj občudujem nek njihov cehovsko prepoznavni fetišizem do mahersko profesionalnih gibov. Do pristopa. Ketnic okoli zapestja. Poročnih prstanov. Bojda ti ljudje preložijo tudi do 4000 kilogramov, žvečeč žvečilni gumi, s katerim mirijo notranjo napetost oziroma jo pretvarjajo v specifičen »cool«, s katerim s traku na eni strani jemljejo artikle, ki nikdar, ne prej ne potem, niso videti tako pomembni kot v njihovih rokah, ko iz njih odčitajo kodo, jih potem preložijo na odložišče, zaključijo račun, povejo cifro, izmenjajo denar, vmes naredijo kako malo fintico z žvečilnim gumijem (mini balončič recimo), se kulersko zahvalijo in te pozdravijo. Nemalokrat, ne da bi dvignili pogled. Resni frajerji. In ja, na Sparovi blagajni si se od nekdaj lahko vživel, da si ti tudi ta.
Naprava, ki ti je amaterju omogočala ekshibicije. Smooth. Tekočnost. Obvladancijo. Rekordne čase. Brez zapletov. Za razliko od Mercatorjeve. Tam ti je naprava težila in najedala ter se ti kot taka zdela absolutno logičen produkt razmer v državi. Neprivlačna in komplikatorska. Kot pridobitev gradbenega dovoljenja do nedavnega. Budila je asociacijo na korupcijo, nepotizem in te zadeve. Tudi na domačijsko prizanesljivost do sebe, s katero se v posel vpletena združba v naših krajih zna samo tolažiti, da je vse v redu, čeprav je evidentno, da ni tako. Tipičen primer komplikacije: na obeh napravah se ti prikaže ikonca, ki te sprašuje, ali imaš svojo vrečko. A ker je danes dejansko redko, da človek v trgovino pride s svojo vrečko, ti v Sparu te ikonce od samega začetka, ko so jih uvedli, bo pa tega par let, ni treba pritisniti. Dejansko sploh ne veš za njo. Kajti njihovi napravi je samoumevno, da nimaš svoje vrečke in te zato ne zaustavlja z vprašanjem, ali jo imaš. Upošteva enostavno dejstvo, da danes kupci s svojo vrečko niso v večini.
A zdi se (po včerajšnjem svežem preverjanju), da so to dejstvo končno uspeli dojeti tudi v Mercatorju in modificirali svojo napravo. So pa zgubili kar nekaj časa. In publike. Kajti za kupce v Sparu se zdi, da se naprave bojijo bistveno manj kot kupci v Mercatorju. Zaradi malenkosti. Spet podobne temu, da je še pet let nazaj v sobi, kamor fantje, ki si s partnericami prizadevajo za umetno oploditev, pridejo oddat svoj semenski material, bil za stimulacijo še leta 2007 na voljo nek koledar z golimi lepoticami. Tako mi je vsaj povedal dobri sodrug. Neverjetno. Kot leta 1981 v kaki mehanični delavnici. Še dobro, da je vmes napredovala telefonija, če se razumemo, kaj mislim.