Dvajset let pozneje je, kot je bilo slišati v kampanji pred lokalnimi volitvami, 90 odstotkov meščanov zadovoljnih, da so staro mestno jedro zaprli za ves promet. Ker se je ureditev Stare Ljubljane izkazala za zmagovito potezo očitno neuničljivega župana, so se njegovi bolj ali manj že vnaprej na poraz obsojeni tekmeci na volitvah odpravili iskat podporo na obrobje mesta. Najbrž k tistim, ki še danes menijo, da bi mestni avtobusi (pa tudi taksiji, dostava, stanovalci in vsi drugi s takšnimi in drugačnimi dovolilnicami) morali še naprej voziti prav čez Tromostovje. In da turistov pa res ne potrebujemo, saj od njih ni druge koristi kot gneča na tržnici. Univerzalno geslo nadebudnih kandidatov vseh barv je bilo, da si tudi drugi deli mesta zaslužijo enako kot Center. Četudi ne živim v Centru, nisem povsem razumel, kaj hočejo povedati.
Bi morali v BS 3 ulice zapreti za ves promet, prenatrpana parkirišča pa spremeniti v mestne trge, tlakovane z granitnimi kockami (ki simbolizirajo solato, kot sem nekje prebral)? Si v Fužinah želijo, da bi pod njihovimi okni Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko maestra Riccarda Mutija nažigal Verdijev Rekvijem? Recimo kak teden za tem, ko so na istem kraju razgrajali Modrijani in Jan Plestenjak? Si v Podutiku želijo silvestrovanja z ognjemetom, deset tisoč prešernimi ljubitelji kuhanega vina in Danielo? Si v Vevčah želijo pol ducata brvi čez Ljubljanico in tri ducate lokalov, ki so do polnoči in čez polni nebodijihtreba turistov in hrupne mladine? Obiskovalcev, ki vse dni v tednu okupirajo parkirne prostore po njihovih ulicah? In parkomatov, ki temu sledijo?
Prebivalcev ljubljanskih predmestij najbrž nič od tega ne bi razveselilo. In očitno so nadebudni kandidati želeli v Ljubljani uporabiti v Sloveniji neštetokrat preizkušeni recept: manjši kraji proti središčem občin (kar je tudi pripeljalo do neverjetnih več kot 200 občin – če ne moreš zmagati, ustanovi svojo), manjše občine proti velikim in seveda vsi skupaj proti Ljubljani. V primeru slednje so torej skušali jahati na domnevnem konfliktu med »revnim« obrobjem in »šminkerskim« središčem. Pa ne da prestolnica nima 1001 problema, dovolj zgovoren je že vsakodnevni prometni infarkt ob konicah, ampak kandidati brez svežih idej in resnih alternativ, brez izdelkov/projektov, ki bi jih prodali potrošnikom/volilcem, so končali na smetišču zgodovine. K sreči.
