"Prvega dne v vrtcu me je bilo pošteno strah. Na srečo je tako hčer kot sina prvič v vrtec peljal mož, sama pa sem mislila, da ne bo ura nikoli dve, ko bom šla lahko po službi takoj ponju," je povedala Marjeta in dodala, da sta se otroka hitro navadila na novi ritem. "Prvi vtis, ko sem pripeljal hčerko v vrtec, res ni bil najbolj prijeten. Vzgojiteljica se mi je zdela hladna in stroga, zato sem hčerko še teže pustil v varstvu. Kasneje smo se s to vzgojiteljico zelo dobro razumeli, tako da je bil prvi vtis napačen," je izkušnje opisal Marjan. Uvajalnega obdobja, da bi se otrok lahko navadil, ni bilo. "Prvi dan sem otroka pustil v vrtcu štiri ure, naslednji pa že osem. To je bilo vse od uvajanja. Po kakem tednu dni pa se je otrok že navadil na spremembo. Sin je imel zelo izostreno biološko uro in je natančno vedel, kdaj pridem," se je še spomnil Marjan.
Vrtec vsak otrok sprejema drugače
Nekateri starši se raje odločijo za postopno ločevanje od otroka, da se ima ta čas privaditi. "Že nekaj let imamo prakso, da so starši lahko nekaj časa v skupini z otrokom. Običajno to traja do štirinajst dni, odvisno od tega, kako hitro se otrok prilagaja," je način, kako šok olajšati staršem in otrokom, opisala Darja Senčar, vzgojiteljica iz Vrtca Ledina. Kljub temu pride dan, ko se je treba ločiti in otroka prepustiti vzgojiteljicam. "Najpogosteje pomaga telesni stik z otrokom. Ko starši odidejo, otroka objamemo in ga potolažimo. Vendar to ni všeč vsem otrokom. Nekateri imajo raje svoj mir in se umaknejo, da dobijo zaupanje v okolje," je še povedala vzgojiteljica. Po njenih izkušnjah je najbolj učinkovita metoda, kako zamotiti otroke, glasba. Igranje na flavto pritegne tudi tiste, ki so bolj zadržani, da se pridružijo skupini in poslušajo. Ko se otrok zjutraj potolaži, običajno do prihoda staršev ni več težav. Vsi pa kljub temu, da ne poznajo na uro, natančno vedo, kdaj bodo prišli starši ponje. "Prve dni je nekoliko teže, ker otrok vsakič, ko se odprejo vrata, pričakuje, da so prišli njegovi starši ponj, zato je razočaran. Kmalu pa se navadi vrstnega reda in ve, kdaj bo šel domov," je še povedala vzgojiteljica. Problematični so lahko tudi prihodi v vrtec, predvsem za tiste, ki so bili dolgo na počitnicah ali doma. Običajno se to dogaja po dopustih. "Eni komaj čakajo, da spet pridejo v vrtec, ker pogrešajo družbo. Za druge je ločitev spet težka. Običajno pa je zelo hudo tudi staršem in tem najbolj pomaga, da jim zagotovimo, da se otrok pri nas dobro počuti in da ni težav," je dodala Dragica Kobe, pomočnica vzgojiteljice.
"V vrtcu nikoli ne jokam"
V nasprotju s starši, ki priznajo, da jim je ob ločitvi hudo, njihovi nadobudneži to zanikajo. Večinoma trdijo, da zjutraj ob prihodu v vrtec nikoli ne jokajo, ker so že navajeni. Spominjajo pa se, da so bili prvi dnevi v vrtcu nekoliko težji, ker so pogrešali starše. Pogovorili smo se s štiri- in petletnimi otroki iz Vrtca Ledina, ki so vsi po vrsti pogumni in jim ob prihodu v vrtec, kot zatrjujejo sami, ni prav nič hudo.
Blaž: "Samo še osemkrat grem v vrtec, nato pa že v šolo. Do zdaj sem bil dolgo na morju, tako da sem šele včeraj prišel v vrtec. Ko sem spet prišel sem, nisem nič jokal. Tudi ko sem bil dojenček, nisem jokal, saj je v vrtcu luštno."Urška: "Tudi jaz ne jokam, ko je treba ostati v vrtcu. Ko sem bila še čisto majhna, sem malo jokala, ampak se ne spomnim, zakaj. S sabo prinesem tudi igračke od doma, da mi ni tako dolgčas po njih."
Tomaž: "Zjutraj ne jokam, čeprav mi v vrtcu ni prav nič všeč. Veliko raje sem doma, kjer imam računalnik in televizijo, tukaj pa ni risank. Ko sem bil majhen, se spomnim, da sem jokal, ko se moral ostati tukaj."Katarina: "Tudi ko sem bila še čisto majhna, nisem nikoli jokala, ko je bilo treba v vrtec. Tukaj je luštno. Ker se igramo, na pogrešam mami in očija. Letos sem bila tudi vse poletje v vrtcu, ker še nisem bila na počitnicah."
Jaka: "Zdaj ne jokam več, ko pa sem bil še čisto majhen, sem. Bilo mi je dolgčas. Ko sem se navadil, mi je v vrtcu postalo všeč. Zdaj sem tudi zaljubljen v vzgojiteljico Katarino, tako da še raje hodim sem. Zadnjič sem zaradi ljubezni skoraj padel."Ibran: "V vrtcu je čisto fino, ker se igramo in imamo lego kocke in blazine. Ko sem bil majhen, pa vem, da sem jokal. Ne spomnim se, zakaj, ker je preveč daleč nazaj. Danes zjutraj pa mi ni nič več hudo."
Martin: "V vrtcu nič več ne jokam, kmalu pa bom imel tudi rojstni dan. Prinesel bom čokoladno torto, ki jo bo spekla mami, praznoval bom pa doma. V vrtcu bom še eno leto, potem pa bom šel v šolo."Ana: "V vrtec me pripelje mamica, mi da poljubček in nato gre. Nič ne jokam in tudi ko sem bila majhna, mi ni šlo na jok. Vseeno pa sem vesela, ko mamica pride pome, čeprav v vrtcu delamo ribice iz papirja."
Aleks: "Kmalu bom šel v šolo, oči pa me je vpisal tudi na nogomet. Nič ne bom pogrešal vrtca. Mogoče samo prijatelje, ki pa bodo šli itak v isto šolo kot jaz. Ne spomnim se, koliko sem jokal prvi dan v vrtcu, saj je to že 50 let nazaj."