Ne bom rekel, da se pri nas naš predsednik ni trudil, da bi državi dal zunanjo podobo, ki ji pritiče. Bogme je drva žagal, zidove v šoli pleskal, traktorje in sila hitre samokolnice vozil, seno je grabil in gasilcem malice nosil, vmes pa še kakšnega državnika sprejel. A to je v današnjem svetu odločno premalo. Za biti prepoznaven, biti zgodba dneva, ne zadošča kakšnemu triletniku pred kamerami čokolino v vrtcu tlačiti v prepolna usta. In to napako dela slovenski predsednik. Raje kosi travo, namesto da bi gledal nadaljevanko Sulejman Veličastni in ga posnemal, tako kot turški predsednik Erdogan, ki je, izhajajoč iz TV-serije, povsem drugače zastavil promocijo države in dosegel, da je Turčija vsak teden na časopisnih naslovnicah.
Omenili bi samo nekaj njegovih dosežkov in presežkov, zaradi katerih je Turčija postala izjemno prepoznavna in za politiko ter biznis zelo zaželena destinacija. Sezidal je predsedniško palačo, vredno 300 milijonov evrov, na obrobju Ankare, na gozdnatem pobočju, ki je po vseh zakonih sicer zaščiteno, a je, kot se za predsednika spodobi, Erdogan dejal, da bi rad videl junaka, ki bi bajturino s 1150 sobanami podrl. Junaka, seveda, ni bilo, a so zato vsi mediji poročali o gradbeniškem podvigu. Ko je kazalo, da Turčiji zmanjkuje dobrega promocijskega gradiva, je predsednik te evroazijske države zelo premišljeno znova napolnil prve strani svetovnih časopisov, da bi mu še slovenski strokovnjak za propagando gospod profesor Miro Kline čestital.
Da so Turki prvi odkrili Ameriko, je prijavil predsednik tudi nam prijateljske države; da so kondomi največji sovražnik turškega razvoja in moči; da ima Turčija najsvobodnejše medije na svetu, saj so tako svobodni, da v njih nihče o nikomer, predvsem pa o predsedniku, ne sme grdo govoriti; da turške ženske morajo ostati doma in kuhati ter paziti otroke, ker je to ključna točka turškega napredka; da so twitter, youtube in facebook gnojna bula na zdravem demokratičnem telesu, ki jo je treba odrezati. In ko je svet mislil, da mu je zmanjkalo idej, je predstavil novo predsedniško gardo: 16 brkatih mišičnjakov, z ostrimi sabljami za pasom, našemljenih v različne pisane uniforme turških bojevnikov iz časov, ko so se Evropi hlače tresle pred osmanskimi hordami, odslej straži najbolj priljubljenega evropskega predsednika, kar so prikazali vsi mediji na svetu.
Torej? Rešitev za Slovenijo: predsedniško palačo predsednik sezida v Triglavskem narodnem parku – 1200 sob. Ker je naša vojaška tradicija kratka, naj bo predsednikova častna straža oblečena v slovenske narodne noše ali morda v oblačila iz filma Kekec. Če želimo biti prepoznavni kot sodobna država, pa v obleke likov iz filma Vojna zvezd ali Harry Potter. Predsednikova žena naj nosi hidžab, sam pa naj napiše knjigo, da so bili Slovenci na Luni pred Američani. Prepoznavnost države bo zagotovljena in stepli se bodo za posle z nami.