»Spoštovani gospod Medvedjev. Vaši očitki, da je bil prevzem oblasti v Ukrajini od ljudstva nasilno dejanje in zato nelegitimno, so neutemeljeni. Sploh pa je tudi Rusija nastala v nasilju,« so zapisali v Kijevu. Medvedjev je zarenčal: »Poslušajte, vi nekdanji ruski vazali. Kdo lahko postavlja pod vprašaj legitimnost ruske oblasti? Vi, ki ste z orožjem zasedli skromno palačo legitimno izvoljenega gospoda Janukoviča, nam boste solili pamet?!«

»Spoštovani gospod Medvedjev. Tudi vi ste postali premier zgolj zato, ker je Putin spremenil ustavo, da bi lahko bil predsednik še tretji, četrti in peti mandat, saj je premier v Rusiji »niko i ništa«. Ampak to je malenkost. Dejstvo je, da ste v oktobrski revoluciji z orožjem ustvarili današnjo Rusijo. Oborožena množica je jurišala na Zimski dvorec v Sankt Peterburgu in strmoglavila zakonito oblast!« »Ah, dajte, no, ali je bila to kakšna oblast. Sami skorumpiranci, pa zguba car Nikolaj II. Vi pa imate parlament in vlado. Tam se rešujejo problemi, ne pa z orožjem in vdorom drhali v predsedniške dvore.« »Naj vas spomnimo, da ste s križarke Aurora streljali na Zimski dvorec, ki ga je branil ženski vod prostovoljk in četa golobradih kadetov. Vdali bi se že, če bi Lenin bolj glasno kihnil.« »Prosim nelegitimno vodstvo Ukrajine, da ne žali revolucije in upošteva, da so bili takrat pač takšni časi. Vi pa ste imeli možnost, da prek parlamenta demokratično in legitimno rešite svoje zdrahe!«

»Sicer nam je malo pod častjo spominjati vas, gospod Medvedjev, da je tudi Rusija oktobra 1917 imela dumo (parlament) in vlado, pa ste vseeno oblast zamenjali z grobo silo!« »Vi temu rečete parlament? Skupina zločincev, bogatunov in carskih podrepnežev. Takšni časi so bili, da se drugače ni dalo,« je v pismu branil revolucijo Medvedjev. Ukrajinci odgovarjajo: »Kako parlamentu v Kijevu lahko rečete demokratični organ, če so v njem Janukovičevi ljudje vsaj nekajkrat na leto svoja stališča branili z boksarskimi argumenti, kot so aperkati, krošeji in direkti. In to preden je vanj vstopil svetovni boksarski prvak Kličko.« »To so vaše notranje zadeve, toda lahko vas je sram, da ste legitimno izvoljenega predsednika Janukoviča preganjali kot ranjeno srnico,« se ni dal Medvedjev. »Vi pa ste po vsej Rusiji preganjali ubogega carja Nikolaja II., tudi potem ko je sam sestopil s prestola. Na koncu ste ga skupaj z otroki ustrelili, polili s kislino in zažgali. Pa še vlado in dumo ste odstavili.« »Vi pa ste kar z dekretom odstavili ministre,« je zvito zapisal Rus. »Vi pa ste celo somišljenike poslali v gulage,« se niso dali Kijevčani. »Takrat so bili čisto drugačni časi. Kontrarevolucija je bila na pohodu in vse bi šlo v franže. Sploh pa so bili Rusi tedaj lačni, obupani in vsa sredstva za obrambo sovjetske Rusije so bila legitimna.« »Že, že, a tudi ukrajinski delavci so lačni. Če bi mi pustili Janukoviča na oblasti, bi se agonija nadaljevala. Sploh pa ste nasilno prevzeli oblast, potem pa kmetom, ki v carski Rusiji niso imeli nič, vzeli vse.« »Takrat so bili drugačni časi. Vaši delavci imajo vsaj televizijo, da se zvečer zamotijo,« je bistroumno ugotovil Medvedjev in dodal: »Pa še z Natom paktirate.« »Vi pa ste,« so jim v pismu odgovorili iz Kijeva, »podpisali mirovni sporazum z Nemci, da bi rešili nasilno revolucijo!« »Eh, takrat so bili drugačni časi,« je še na kratko odvrnil Dimitrij. Tega dopisovanja ne bo kmalu konec. Stavite?