O »urejenosti« te države zgovorno priča podatek, da Fincem vse od poselitve ljudstva ugrofinskega porekla te dežele 1000 let pred Kristusom ni uspelo prešteti svojih jezer in kar naprej pravijo, da jih je tam nekje okoli 190.000. Zelo šlampasto za bojda urejeno, napredno državo, ki si je privoščila, da jo je kot predsednik kar 25 let vodil Urho Kekkonen. Lepo vas prosim, četrt stoletja so imeli enega samega predsednika, ki je bil povrhu vsega v svojem življenju policist, novinar, atlet, pravnik in imetnik državnega rekorda v skoku v višino (1,85 metra) leta 1924.
Politično slepi bi bili, če bi pri oceni Finske spregledali podatek, da je njena slavna Nokia najprej delala gumijaste galoše in avtomobilske gume, pozneje pa nenadoma začela proizvajati prenosne telefone. Tu nekaj zelo smrdi. In sila sumljivo je, da gre za državo, ki ima eno najnižjih stopenj kriminalitete na svetu, čeprav sodi v vrh po porabi alkohola (10 litrov vodke na leto na glavo), ki pobije več Fincev kot rak in kardiovaskularne bolezni. Pa tudi nasilni so. Ne samo da proizvajajo slovite patrije za pobijanje sovragov, ampak so se vedno nekaj mlatili. Proti Švedom, pa proti Rusom in proti Nemcem, a so bogme imeli tudi svoje interne morije med lastnimi ta belimi in ta rdečimi. Zato nikar, prosim, o miroljubnih Fincih, ki, ko nekaj spijejo, kvečjemu radi zapojejo ali pa zaspijo. To so urbane legende, da ne rečem severnjaške sage, kot je denimo pesnitev o finski slavni zgodovini kalevala, ki ima 22.795 verzov in je razdeljena na 50 poglavij ter jo bojda zna na pamet vsak pošten Finec. Pošteni pa so vsi glede na prej omenjeno kriminalno statistiko.
Ostanimo še hip pri miroljubnosti in literaturi. Najslavnejši finski pisatelj je Arto Paasilinna. Pa poglejmo miroljubni opus, s katerim je proslavil državo po svetu: Gozd obešenih lisic, Očarljivi skupinski samomor, Prikupna struparka in Župnikov zverinski služabnik. Kaj pa porečete na njihove barbarske navade množičnega samokuhanja v sopari savne in samobičanja z brezovim šibjem na obalah jezera v oblakih komarjev, ki ondod letajo celo pozimi oblečeni v kožuščke celo v arktičnem krogu. Poglejmo naprej: da so finski šolarji med najboljšimi na svetu, da strašno radi berejo in radi hodijo v šolo, da so tam šolniki spoštovane in spodobno plačane persone. Ma, ne me basat! Otroci, ki radi hodijo v šolo in dobro plačani prfoksi? Pa tega ni nikjer na svetu. Čudna država, čuden narod. Nekaj tu ne gre vkup. Še bolj bode v oči, da država, ki nima nič drugega razen jezer, brez, komarjev, hokeja in madžarščini podobnega jezika, ima 37.000 dolarjev BDP na Finca. Od kod, kako?
In v takšni državi pridobljeni dokazi v primeru Patria, ki blatijo najboljše sinove slovenskega naroda in mečejo slabo luč na vse nas slovenske državljane, naj bi veljali na slovenskih sodiščih? Dokazi, ki so bili nedvomno pridobljeni s tepežkanjem korupcije osumljenih Fincev z brezovim šibjem, z mučenjem v savni ter zlivanjem litrov vodke v njihova grla, dokler ne priznajo, da so denar dali Slovencem, nikoli in nikdar ne smejo biti in ne bodo uporabljeni v pošteni Sloveniji. K'neda, gospodje ustavni sodniki?
