Začetek septembra je prinesel neobičajen boj med ministrstvom za informacijsko družbo oziroma vladnimi stališči na eni strani in ponudniki sodobne telefonije na drugi strani. Gre za razprtije, ali je tako visoka koncesija za UMTS upravičena in kakšen smisel ima napovedovati spet nove razpise čez leto, dve, ko bo čas naredil svoje. Vmes smo seveda potrošniki, uporabniki mobilne telefonije, po svoje zmedeni, ker še nismo v celoti dojeli niti vmesne faze med GSM in UMTS. Gre za GPRS, mobilno generacijo, ki obeta veliko, vendar smo se znašli pred običajnim slovenskim problemom. Ni vsebin, zaradi katerih bi drli v trgovine po te telefone, saj še pri sedanji tehnologiji pravzaprav ne vemo, kaj bi počeli z WAP-informacijami. Kakšnih posebnih tako ali tako ni, vse pa prej slišimo po radiu, vidimo po televiziji in preberemo v časopisih. Obljuba, da bo z novo generacijo mobilne telefonije vse vsebinsko bogatejše? So to obljube, podobne tistim ob tako imenovanih dotcom, pikacom podjetjih? Gre seveda za idejo nove ekonomije, in podjetniki so se masovno selili v spletno obliko poslovanja, kratica .com pa je predstavljala skoraj jamstvo za uspeh. Tisti, ki spremljajo gibanje na trgu delnic visokotehnoloških podjetij Nasdaq, so lahko ugotovili, da je v zadnjih dveh mesecih najmanj dvajset podjetij zbrisalo kratico .com. In to še ni najhuje; lani je zaprlo svoja vrata 642 dotcom podjetij, letos pa jih je prenehalo poslovati 417. Predlani in lani kratica dotcom ni pomenila samo, da podjetje sledi sodobnim gospodarskim tokovom, ampak je zagotavljala tudi denarni uspeh. Vrednost delnic podjetij dotcom je šla v nebo, ko pa je prišlo do razsula, so denar mnogi izgubili, sedaj pa se kratic iz spletnega sveta izogibajo kar vsi po vrsti. In tovrstne obljube pri nas? Tisti, ki so še pred kratkim nenehno govorili o internetnih uspehih, so bolj ali manj umolknili ali pa niso dovolili javne objave svojih lanskih poslovnih rezultatov. Nekje vmes med vsemi temi obljubami in napovedmi smo uporabniki, ki vse to spremljamo z velikim pričakovanjem. Sicer napovedano združevanje Hewlett-Packarda in Compaqa iz preteklega tedna nas še ni prizadelo, in če bo združevanje imelo posledice, upajmo, da bodo ugodne in se bodo računalniki pocenili. Vprašanje pa je, ali se bo pocenila programska oprema največjega med največjimi. Ob koncu prejšnjega tedna je bila zagotovo največja novica za uporabnike računalnikov, da v ZDA ne bodo razdelili Microsofta. Busheva administracija se je odpovedala delitvi Microsofta na dva dela. Gre za razvpito tri leta staro tožbo, v kateri je Clintonova administracija hotela Microsoftu dokazati, da je program za brskanje po spletu Internet Explorer protizakonito vezal na sistem Windows. Microsoft pravzaprav sploh ni bil vztrajen v pritožbah, kot da bi se zavedal svoje premoči ne samo na trgu programske opreme, ampak celo premoči v politiki in sodstvu. Sodnika, ki je zakuhal ves primer, so namreč odstavili. Prav ta primer dokazuje, da smo pravzaprav vsi uporabniki računalniške tehnologije sami ustvarili monopolnega velikana, ki mu je pomemben predvsem zaslužek. Seveda je to pravica zasebnih družb, ampak le tedaj, če ima potrošnik še kakšno izbiro. V tem primeru je nimamo in vprašanje je, ali jo morda imajo večji Microsoftovi odjemalci. V preteklosti je bilo že veliko očitkov, in to ne samo pri nas, da si je Microsoft s svojimi programi prilastil šolsko izobraževanje na vseh ravneh, sedaj pa neustavljivo zavzema še druga področja. Koliko nas bo stala državna uprava, ki bo imela Microsoftove programske rešitve, za katere bomo praktično vsi plačevali licence, nadgradnje, posodobitve ali kakorkoli se že imenujejo načini za dodaten zaslužek? Microsoft je zmagal v boju z ameriško administracijo in to morda res pomeni, da je, kot pravimo, car.