Recimo Slavko Bobovnik. Zvezda zimskega prestopnega roka. Vsi smo ga že videli na komercialki, vsi smo ga že videli, kako raztura z novo četrtkovo oddajo na Pop TV, a on ostane na nacionalki. Kjer se cel večer v Tarči ukvarja z enimi plačami, ki so grozno visoke, grozno nenormalne in nemoralne. To ukvarjanje s plačami je na televizijskih ekranih že kar olimpijski šport. Zgražanje nad vsakim zneskom, ki je višji od povprečnega ali minimalnega. Nasajanje vseh, ki si ne zaslužijo, da bi s svojim ne-delom dobili kaj več, kot je skorja kruha in deci mlačne vode. Naj trpijo, tako, kot trpijo zvezde na nacionalki. Saj je že Borut Pahor povedal, da se s tremi jurji nesigurnih evrov ne da normalno preživeti.
Zvezdi tega tedna sta Matej Lahovnik in Marko Golob. V treh dneh sta nastopila v dveh udarnih oddajah, Odkrito in Tarča. Lahko bi komentirala tudi z balkona Muppet showa, saj se spoznata na vse. In vneto zagovarjata vse, kjer sta bila zraven in kar sta odločila v preteklosti. Od plač v državnih firmah prek male investicije v najbolj transparenten posel na svetu, torej TEŠ 6, do prodaje Mercatorja in sanacije bank.
Je pa gospod Golob napovedal, da bo narodu počil film, če bo naša največja banka dala kredit kupcu Mercatorja. Po njegovem bo nekdo letel skozi okno dvanajstega nadstropja banke in nekdo iz šestega na sedežu vlade.
Narodu je počil film že zdavnaj. Tudi tistim, ki so bili dolgo daleč stran od blišča kamer. Eden od njih, Janez Zemljarič, je napadel kamero komercialne televizije. Blizu ludizma iz začetkov industrijske revolucije. Kamere so krive, da je realnost takšna, kot je. Z besedami »od kod vam ta pravica, da me snemate«, je povedal bistvo zvezdniškega sistema. Zvezde si želijo, da se jih snema le takrat, ko one hočejo. Takrat, ko se nastavijo. Užaljene pa takoj, ko se jih zaloti na čistini. Sicer res ne vem, kaj bi lahko novinar dobil od gospoda Zemljariča, ampak z napadom je vsekakor dobil največ. Sliko nekoga, ki se ne obvlada. Junak prejšnjega tedna Gregor Ficko je zaradi verbalnega napada na novinarko že preteklost.
En drugi Janez rad spušča tvite. Cinične, dvoumne, žaljive, zabavne in grozeče. Včasih se mu kaj zapiše in potem najde genialno rešitev. Sintagma opankarski žurnalizem je dvignila na noge pol Slovenije, Janez Janša pa lepo odgovori, da njegova oznaka nima zveze z nacionalnostjo, temveč z dvojnimi merili, neprofesionalnostjo in lakajstvom. Skratka, večina novinarjev bo po novem pristala v košari z opankami. Naš junak pa na sodišču, kamor ga ni tako lahko povabiti.
Je pa novinar Radia ena Miha Deželak že pred kratkim pokazal, kako lahko je junaku vročiti poziv na sodno obravnavo. Ustaviš ga in povabiš ga na kavo. Vsi junaki so namreč radi kam povabljeni. Če je zastonj, toliko bolje…
