So sicer tudi takšni dvomljivci, po navadi gostilniški politični analitiki, ki se ob teh ocenah nekoliko zmrdujejo, po tretjem brizgancu nezaupljivo dvigajo levo obrv in radi podajajo »ločeno mnenje«. Eno je naslednje: »Ne ti meni nedemokratične volitve. A ste videli, kako so Sirci od ranih ur množično stali v vrstah, da bi dali svoj glas, se ob tem veselili, mahali z zastavami in fotografijami kandidata, se objemali, po razglasitvi zmage Bašarja Al Asada pa ob bogato obloženih mizah dolgo v noč proslavljali praznik demokracije! No, pa poglejte volitve v evropski parlament. Pustota, mrki obrazi, prazna volišča, desperatni pogledi ob vprašanjih novinarjev, kaj pričakujejo od izvoljenih parlamentarcev, tu in tam pa je kakšen volilec, sam za šankom, praznik demokracije utopil v litrih piva.«
Ker zlobnež nikoli ne koraka sam, se takoj oglasi še en poznavalec demokracije: »Saj nismo bebavi in znamo šteti vsaj do sto. Poglejte, Sirija je v vojni, treska vsepovsod, pa je na volišča kljub temu odšlo 73 odstotkov volilnih upravičencev, v Evropi pa je v nekaterih državah poslance v EU-parlament izvolilo piškavih 15 odstotkov volilcev. Komu oni prodajajo demokratične bučke? Še v Belgiji, kjer tistim, ki špricajo volitve, nabijejo takšne kazni, da še vnuki plačujejo, so jih komaj z bičem po hrbtih prisilili, da so dosegli 90-odstotno udeležbo.« Z drugega konca šanka se oglasi še en politolog: »Volitve volja ljudstva? Ne ga sračkat, stari. V Siriji so volitve pripravili v začetku junija, da so šli lahko vsi, ki so hoteli, volit, pa še v nekatere begunske centre so privlekli volilne skrinje. V eni evropski državi, da zdaj ne omenjam njenega imena, ker si bom sfižil tole pivo, pa naredijo volitve kar sredi poletja, ko je pol volilcev na morju. Zdaj pa vi meni povejte, o kakšni ljudski volji se pogovarjamo. Daj mi še enega, Ančka!« Kjer so trije, takoj dobimo tudi kvartet poznavalcev. »Pljuvajo po Siriji, ampak, dragi moji, tam so pač enega modela izvolili in to je to. Mi pa smo tukaj volili, eni so bojda zmagali, zdaj pa se v Bruslju s ponvami mlatijo, ali bo šef evropske vlade Juncker ali Schultz, kot da bi bil volilni izid izenačen in niti podaljški niso dali zmagovalca. Zdaj bomo pa streljali enajstmetrovke do sodnega dne ali kaj?« »Smo pa res pametni, mi v Evropi,« se sliši glas iz ozadja in imamo politološki kvintet, »ko Sircem očitamo, da so si za predsednika izvolili vojnega zločinca. Mi pa bomo morda za predsednika evropske komisije imeli Junckerja, ki je doma, v Luksemburgu, odstopil zaradi vohunskega škandala, v eni evropski državi, pa je ne bom omenjal, da ne bruhnete v jok, pa bodo po volitvah morda imeli premierja, ki bo državo vodil iz zapora. Sicer pa, morate priznati, da so te volitve v Siriji res blatenje demokracije.«