Zadnje tedne pa v mednarodne odnose kot povsem nov element neustavljivo vstopa slikarstvo. Pa ne katera koli zvrst, denimo risanje krajine, potem ko ameriški droni zbombardirajo afganistansko ali pakistansko vas. Modno je upodabljanje oziroma portretiranje. Za zdaj se s to zvrstjo diplomacije ukvarjajo izključno zahodni politiki in mediji, ki trenutno najraje upodabljajo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kot podlago, najbrž, ker še niso vešči, da bi bili v političnem slikarstvu izvirni, jemljejo Adolfa Hitlerja. Saj veste, nič lažjega; malo črnih ravnih las, ki lezejo čez pol čela do desnega očesa, in nekaj brčic prenesete na Putinov obraz in dobite politično-psihološki profil ruskega predsednika. Vendar samo ko gre za primer Ukrajine. Ko pa Putin zagotovi plin ali prevoz Američanom do vesoljske postaje, ga rišejo kot ljubko deklico z venčkom pomladanskih rožic na glavi. Dokler se ne naučijo mešati barv, risati z ogljem ali vsaj z lesenimi barvicami, se zahodni politiki raje držijo likovne teorije in rišejo Putina verbalno.
Zelo izstopa britanski princ Charles, ki je v kanadskem muzeju pozorno poslušal poljsko judinjo, ki ji je uspelo uiti Hitlerjevemu holokavstu, in poznavalsko pripomnil, da danes to isto v Ukrajini počne Putin. Princ Charles se prav gotovo spozna na Hitlerjeva grozodejstva, saj se je njegov mlajši sin Harry rad oblačil v nacistično uniformo. Tudi bodočo kandidatko za ameriško predsednico Hillary Clinton Putinova podoba zelo spominja na Hitlerjevo, saj je slednji v tridesetih letih prejšnjega stoletja dajal nemške potne liste Nemcem v sosednjih državah in jih tako razglašal za nemške državljane, kot to počne Putin na Krimu. Potem so analitiki tej podobnosti dodali še eno. Hitler se je vojskoval v prvi svetovni vojni, Putin v hladni vojni. Če dodate lase čez čelo in brčice, je podobnost več kot očitna. Wolfgang Schauble, nemški finančni minister, je takisto zaznal podobnost med možakoma in je v neki osnovni šoli otročičke podučil, da je Putin pripojil Krim tako kot nekoč njihov vodja Hitler Sudete, potem pa še kaj zraven. Zanimivo bo videti, ali bodo politiki v naslednji fazi uporabili Hitlerja kot podlago za oris in prispodobo kitajskega politika, ker hoče neko otočje v južnokitajskem morju, ali ameriškega predsednika, ker bi si prisvojil kos Arktike. Ali pa je to morda pretežka politično-likovna naloga.
