Ob najnovejši aferi na UKC Ljubljana o plačilu na črno kirurgu na hongkonški račun so ljudje ogorčeni. Ogorčen je tudi minister za zdravje, ogorčeno vodstvo UKC, ogorčeni drugi kirurgi. Ne vemo sicer, ali so ogorčeni, ker je to počel, ali zato, ker so ga ujeli.
Ogorčeni smo bili ob spoznanju, da so celjski radiologi nekaj mesecev zadrževali radiološke izvide in tako izsiljevali plačila. Ogorčeni smo bili, ko smo brali, da je Krka podkupovala zdravnike in državne urednike v tujini. Naivno smo se tolažili, da so doma pošteni. In da so drugi farmacevti pošteni. Ogorčeni smo bili, ker je kirurg UKC Maribor v času korone bil na safariju, doma pa operiral v zasebnih ambulantah in jih pregledoval v UKC in tudi prejemal zasebna plačila.
Zdravniki vsake toliko časa poskrbijo, da smo v dobri formi glede prenašanja ogorčenosti. Vedno znova smo ogorčeni. Da bi stara ogorčenja hitreje pozabili. Kot smo pozabili na afero svetovnih razsežnosti, ko so v UKC LJ ugotovili, da je 30 otrok po nepotrebnem umrlo.
Nismo ogorčeni le zaradi UKC, ampak tudi zaradi RKC. Komaj se ogorčimo zaradi enega škandala, izbruhne drugi. A kot je modro ugotovil moralni teolog, narod vse to požira. Tako kot je požiral vse nemoralnosti, lopovščine, posilstva in druge grozote RKC. A v strahu za lastno rit ogorčenost spremenimo v pozabo. Kaj pa je milijarda evrov. Nekaj posiljenih dečkov. Ah, dajte no. Na drugi strani pa čaka večni raj. Oproščanje je božje dejanje.
Za mesto v raju ali na kirurški mizi ali za posteljo v bolnišnici pozabimo na vsa ogorčenja. Ni ga junaka, ki bo kirurgu rekel: »Ti si lopov, ti me ne boš operiral.« Ponižno jim oprostimo vse, samo da ...
Za razliko od imaginarnih verskih bogov so bogovi v belem resnični bogovi. Vanje ni treba verjeti. Oni so tukaj. Vsemogočni. Nihče jim nič ne more. Odločajo o vsem. O tem, kako se bomo rodili in kako bomo umrli. O tem, kako in s čim nas bodo »zdravili«. Zakaj ne bi mogli odločati še o takšni malenkosti, koliko bodo delali in za kakšno plačilo, koliko davkov bodo plačali in kam naj jim nakazujemo denar?
Ivan Soče, Maribor
