V Dnevniku 17. 8. 2022 ste v Mnenjih objavili pismo pod zgornjim naslovom avtorja Josipa Medena. Tako dobro, kot je on povzel stanje upokojencev in poti, kamor jih družba potiska, še nisem prebral. Povzel je prav vse, kar je danes problem starejših ljudi, in sicer:
– ko se človek upokoji, ga družba-država gleda oziroma rešuje njegov problem samo še skozi višino pokojnine, s tem da so seveda upokojenci problem in strošek;
– upokojenci so takoj in avtomatično izključeni iz vseh njihovih dosedanjih dejavnosti (hočeš nočeš) in le najbolj zagnani še naprej nekaj počnejo oziroma se z nečim ukvarjajo;
– velika večina upokojencev postopno vegetira in na žalost odmira.
Razlogov je več, med drugim tudi nefleksibilna delovna zakonodaja, ki bi lahko omogočala starejšim delo tudi po štiri ure ali manj. Kar pa je najhuje, je to, da se upokojencem na razne načine vsiljujejo neki načini poslovanja in portali, ki so popolnoma odtujeni od ljudi in za starejše popolnoma neprimerni, s čemer se jih še bolj odriva od aktivnega delovanja in samostojnega življenja.
Sam sem nadpovprečen uporabnik e-storitev in ob upokojitvi sem bil zgrožen, kaj pomeni biti upokojenec v Sloveniji, ker sem ugotovil, da velika večina upokojencev ne zna niti osnovno uporabljati računalnika, kaj šele e-pošto. V penzijo gredo ljudje popolnoma nepripravljeni, bivša firma se jih preprosto »znebi« in ostanejo sami, odvisni od svojih otrok na milost in na nemilost njihove pomoči v e-poslovanju.
Portali, ki jih ponujajo – jaz uporabljam e-davke, e-račune in e-zdravje – so kompletno neprijazni in odvratno neosebni in se sam od doma sploh ne moreš registrirati, če nisi tega vešč. Za povprečnega upokojenca popolna neznanka. Poleg tega je treba za uporabo tega imeti še pameten telefon in računalnik (s printerjem) ter dostop do interneta. Vprašam se, ali si to naš upokojenec (povprečen) lahko privošči in ali je spet odvisen od milosti svojih otrok.
In ko že enkrat vse to zrihtaš, se moraš še vprašati, ali si si vse to sploh sposoben zapomniti in brez težav uporabljati. In ne pozabimo na mesečni strošek za internet in naročnino za telefon ter vzdrževanje opreme.
In kaj bo dobil naš upokojenec po novem pri zdravniku? Namesto prijaznega odziva na oni strani telefona in pomoči pri razjasnitvi problema oziroma pogovora z zdravnico bo dobil suhoparne podatke oziroma odgovor, ki je odvisen od tega, kako (ne)uspešno smo se prebili skozi portal. Morda bomo dobili tudi recept, zdravnika … Ampak tega si na tak način ne želi najbrž noben upokojenec, sploh pa ne upokojenci v poznih letih.
Skratka, namesto aktivnega upokojenstva poriva družba starejše čim dlje stran, da se z njimi ja ni treba preveč ukvarjati; z njimi naj se ukvarja neki portal … Ravno nasprotno od tega, kar bi starejši potrebovali.
O tem pišite. Kam plovemo kot družba. Vprašam se, ali so starejši še del te družbe ali pa bomo vsak čas le še del portala.
Alojzij Zupančič, Ljubljana
