Članek z zgornjim naslovom (Dnevnik, 29. maja 2024) poroča o delih na trasi drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Delavci so v predoru Lokev odprli prostor za glavno cev predora, ki meri 6714 metrov. »Kot so povedali v 2TDK, so poseben izziv pri izkopnih delih v predoru Lokev predstavljali kraški pojavi. Največjo kraško jamo so odkrili prav v glavni cevi predora Lokev. Seže 150 metrov globoko in vsaj 450 metrov daleč.« To je kar pomembna kraška najdba, ki se uvršča med »naravne vrednote« v Naturi 2000.
V okoljskem poročilu in dovoljenju se za 2TDK zahteva varovanje »mikroklime« ob posegu v jame in monitoring habitatnih pogojev ter naravovarstvenih razmer v jami. Kar je težko dosegljivo ob intenzivni gradnji v jamah. Slovenija jamči za vse kršitve obveznosti po okoljskih in naravovarstvenih direktivah EU, tudi naknadno ugotovljenih, kar je pogojeno s slovenskim finančnim poroštvom za projekt.
Trasa 2TDK in trasa dodatnega tira bosta speljani skozi tunele pod ugotovljeno gladino podzemne vode, kar pomeni stalno potencialno onesnaževanje te po možnosti pitne vode (ki jo ščiti EU direktiva 2000/60/ES na področju vodne politike, in druge direktive). Onesnaževanje pitne vode bi moralo skrbeti že slovenske Primorce, ne samo Italijane, ki so se ponovno oglasili zaradi obravnave projekta dodatnega vzporednega tira. V javnih objavah je navedeno, da bo Italija v Sloveniji spremljala učinkovitost omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila. Omilitveni ukrepi za področje narave, vode, hrupa in krajine, ki jih sedaj v svojem soglasju za dodatni tir izpostavlja država Italija, bi bili lahko bolj nazorno predstavljeni tudi slovenski javnosti. Omilitveni ukrepi morajo biti pravočasno vključeni v projekt in v načrte investicije ter v upravne odločbe.
O vsem tem so člani Slovenske inženirske zveze (SIZ) obravnavali veliko inženirskih dilem, v času priprave na gradnjo 2TDK so bile javno objavljene, prav tako je SIZ v javni obravnavi izpostavila tudi množico pripomb na razgrnjeni osnutek DPN za dodatni tir, a brez ustreznega odziva s strani izdelovalcev ter pripravljavcev. Marsičesa, kar je lahko škodljivo, se ne da več popraviti, ali pa se da z velikimi stroški in zamudami.
Vzporedni tir je podvržen novim postopkom, ne glede na to, da teče vzporedno s tirom v gradnji. Ves postopek okoljevarstvene presoje je treba peljati za vse podzemne tunele za dodatni tir. »Razširjeni servisni tuneli« ob izdaji gradbenih dovoljenj po mnenju služb za varstvo okolja (Arso) takrat niso potrebovali »presoje vplivov na okolje«, po mnenju Evropske investicijske banke pa jo ob spremembi namembnosti v glavne prometne tunele potrebujejo.
Okoljsko poročilo, ki ga imamo sedaj na razpolago ob umeščanju dodatnega tira v prostor, okoljevarstvene presoje za bivše »servisne« tunele na trasi dodatnega tira kljub navedenemu ne obravnava, kar bo po vsem sodeč treba dopolniti. Gre za malomarnost ali za namernost?
Nepravilnosti prostorskega urejanja na področju državnih prostorskih načrtov in izvedb je več, so stalnica, ugotavljalo jih je tudi slovensko računsko sodišče, med drugim prav za investicijo 2TDK (leta 2009 in 2020) in za druge.
Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana
