»V prvem četrtletju leta 2024 smo ustvarili največjo prodajo in čisti dobiček v Krkini zgodovini. Ohranjamo veliko dobičkonosnost poslovanja,« se pohvali predsednik uprave in direktor Krke na spletnih straneh Ljubljanske borze. »Čisti dobiček v prvem četrtletju se je zvišal za 11 odstotkov na 98,8 milijona evrov, kar je največ v zgodovini družbe,« poroča še Dnevnik (17. 5. 2024). »Za letos (2024) Krka načrtuje 310 milijonov evrov čistega dobička,« poroča v Dnevniku tudi Slovenska tiskovna agencija. Farmacevtska industrija ima čisti dobiček, lekarne pa kadrovsko stisko, ker za prenizko plačo ne morejo dobiti ustrezno usposobljenih delavcev. Svet narobe!
Najbrž ni bogokletno ('krkokletno') razmišljati o tem, od kod tovarni, ki izdeluje zdravila, veliko zgodovinsko dobičkonosno poslovanje. Sklep je lahko zelo preprost: dobiček Krke ustvarjajo bolniki in starostniki. Nobena skrivnost ni, da starostniki povprečno dnevno pogoltnejo po petnajst in več tablet, da kapljic, praškov, injekcij in drugih proizvodov farmacevtske industrije ne naštevam. Najbrž je v čistem dobičku Krke tudi mojih osemnajst zdravil. Čim bolj smo bolni in stari, večji dobiček ima tudi Krka. Po logiki stvari se torej direktor Krke hvali s čedalje bolj bolnim in starim ljudstvom, ki mora za svoje zdravje goltati tudi proizvode Krke. Večina zdravil nima le koristnih, ampak tudi škodljive stranske učinke. Potemtakem je v čistem dobičku vračunana tudi 'cena' škodljivih učinkovin. Ustvarjanje dobička na nesreči drugih je globoko etično vprašanje, a o tem naj razmišljajo drugi.
Meni ostane le še eno vprašanje: za koliko so se zaradi čistega dobička Krke zvišale plače njenih delavcev, ki delajo v proizvodnji?
Silvo Kristan, Podkoren
