Kdo je sploh odgovoren za spontano javno razpravo, namesto pravočasno organizirane, kot je potrebno po zakonu o varstvu okolja, v katerem je tudi Aarhuška konvencija, ki tako razpravo zahteva, ko so še vse možnosti odprte?
Javni podatki povedo, da je Republika Slovenija lastnik stavbe Drame in parcele 28/1, k. o. 1721 Gradišče I. Leto izgradnje gledališča je 1911, upravljavec pa je SNG Drama. Njegov ustanovitelj je vlada RS, financira pa ga ministrstvo za kulturo.
Kaj glavno mesto Slovenije ne spada pod okolje, celo naravo ima? Vse vlade so privzele način sprejemanja pomembnih aktov v velikem odstotku mimo javnosti. Tako je tudi s prenovo Drame z napadom na orjaški divji kostanj. Izrazito nekulturno dejanje. Kot da se to ne tiče Ljubljančanov, pa tudi drugih državljanov, saj odvajamo denar tudi za kulturo.
Pod kostanjem je vsaj osem stopinj hladneje, saj ima velik premer in površino v smeri sončnih žarkov. Avtorji pisem (Dnevnik, 26. 6. in 6. 7. 2023) pa navajajo še vrsto močnih razlogov za obstoj kostanja.
Vlada bi morala pridobiti presojo vplivov na okolje, še posebej ker gre za izjemno drevo. V presoji morajo biti predstavljene tudi alternativne izvedbe.
Ravnateljica SNG Drama Vesna Jurca Tadel sporoča, da je v letu 2022, po dolgem času od leta 1996, ko je bil izdelan prvi predlog širitve objekta, končno prišlo do projekta celovite prenove Drame, ki je bil uvrščen med razvojne projekte vlade RS in so sredstva zagotovljena.
Projekt je sestavljen iz več sklopov. Poleg prenove stavbe Drame še izgradnja logističnega centra, ureditev prostorov v sosednji Nemški hiši in vzpostavitev nadomestnih prostorov za delovanje. Časa je bilo več kot dovolj. SNG Drama prekinja sezono do druge polovice leta 2024.
Pridružujem se zahtevi za preprojektiranje, saj rešitev s posekom drevesa nam ni bila utemeljena, neodvisne recenzije projekta javnost ne pozna. Tudi ni utemeljitve arheoloških izkopavanj. Ali niso bila izkopavanja opravljena čez Slovensko cesto na prostoru Šumija? Vse to in arhitekturna rešitev ob ohranitvi divjega kostanja bi lahko bila predstavljena javnosti že lani. Zakaj skrivanje pred javnostjo?
Podobno načelo skrivanja, predvsem MOL, je bilo prisotno tudi pri kanalu C0 s fekalijami skozi pitno vodo, za katerega dokumenti jasno povedo, da je zanesljivo ogrožanje podtalnice sestavni del fekalne kanalizacije, z vsemi nevarnostmi, ki jih strokovno nihče ne zanika.
Tako ne moremo več naprej. Spremeniti je treba volilni sistem, da bo vsaj polovico poslancev državnega zbora izvoljenih neposredno od volivcev mimo strank, da se približamo ustavnemu zapisu, da ima oblast ljudstvo. Skozi 30 let se je pokazalo, da ni dosti razlike od bivšega sistema. Ta je le v tem, da je bila takrat ena stranka. Tako pa imamo privatizacijo države in še hujšo privatizacijo mesta Ljubljane. Soodločanja kot temelja demokracije ne poznamo.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
