Vlada je 16. marca 2022 sprejela nov zakon o varstvu okolja (ZVO), ki je iz posebnih določb črtal divjad kot lastnino Republike Slovenije. Prav zanimiv je čas sprejetja novele tega zakona, saj kar bode v oči predvolilni čas in tekma za vsak glas. Očitno so se težnje in apetiti veleposestnikov ter velikih lastnikov gozdov spet povečali in bi radi dodaten zaslužek še s prodajo divjadi. Zakon o divjadi in lovstvu sicer še vedno velja in nalaga Republiki Sloveniji upravljanje z divjadjo, kljub vsemu pa se ne morem izogniti občutku, da je črtanje divjadi kot lastnine RS iz ZVO priprava za uveljavitev načela »res nullius«, kar pomeni, da je divjad nikogaršnja lastnina oziroma postane lastnina lastnika zemljišča, na katerem je bila uplenjena.
Človek ne bi verjel, da smo v 21. stoletju, temveč v mračnem srednjem veku, kjer je večini prebivalstva vladala fevdalna gospoda. Tisti, ki sedaj slovenskim lovcem očitajo pobijanje divjadi in lov kot obliko krvavega športa, bodo v primeru, da se res uveljavi divjad kot zasebna lastnina, videli, kaj pomeni pobijanje in krvav šport. Mar 110 let uspešnega gospodarjenja z divjadjo s strani zavednih slovenskih lovcev z veliko začetnico, res ni očitno v smislu ohranitve vseh vrst velikih zveri, uspešnega ponovnega naseljevanja risov, ohranjanja stabilnih populacij srnjadi, jelenjadi in ostale divjadi? Moramo res doživeti pogrom nad divjadjo s strani veleposestnikov, da se bomo potem lahko praskali po glavi in rekli, »ups, to pa mogoče res ni bila dobra ideja«? So poslanci v državnem zboru, ki so tudi v vrstah lovcev, in seveda drugi vplivni politiki-lovci, pozabili na zaprisego ob opravljenem izpitu in na kodeks lovske etike? So obljube in denar prevladali nad poslanstvom, ki ga predstavlja slovensko lovstvo? Mar nam izkušnje drugih držav, kjer so to storili (recimo nam najbližja Hrvaška), niso dobra šola?
Včasih so nas učili, da se pametni učijo na napakah drugih, ampak ne, Slovenci smo bolj papeški od papeža in hujši od osla, ki gre samo enkrat na led, in moramo najprej uničiti vse, kar je dobrega, potem pa seveda krivdo valimo na druge. Nekatere politične stranke kar tekmujejo, kako bi ustregle težnjam in željam velikih posameznikov (beri veleposestnikov), samo da bi dobile njihove glasove, kasneje pa terjale protiusluge v obliki darov v takšni ali drugačni obliki. Kje je tu zdaj glas Lovske zveze Slovenije (LZS) in njen protest? Kot lovec, kot član LZS in kot državljan RS protestiram nad pritlehnim sprejetjem novega ZVO in črtanjem divjadi kot lastnine RS. Na tem mestu pozivam vse pristojne s politiki na čelu, da anomalijo takoj po volitvah sanirajo in z zapisom v zakon vrnejo divjad vsem prebivalcem Republike Slovenije.
Verjamem, da večini prebivalcem moje pisanje ne pomeni ničesar, ker nimajo nobene zveze z lovstvom, verjamem pa tudi, da so navdušeni nad srno, ki jo vidijo na travniku, ko se peljejo po cesti, nad jelenom, ki ga morebiti srečajo na sprehodu po gozdu, in še kakšno drugo živaljo, ki jo zagledajo v naravi. Vse to bo pa le še spomin, če divjad prepustimo zasebnikom. Divjad je last vseh državljanov in državljank Republike Slovenije in ne pustimo, da se to kadarkoli spremeni!
Peter Preinfalk, dipl. var., Ljubljana
