Že vse od osamosvojitve, se pravi od uvedbe demokracije, bolj točno »demokracije«, imamo kar naprej debate, poskuse in dejanske odstavitve vlad, občasno še pred iztekom štiriletnega mandata. Kakor vse kaže, tudi tej vladi ne gre nič bolje. Komaj se je dobro »vsedla«, že je tu nastopila »uradna« inštitucija za rušenje vsakršne vlade, opozicija. Ki še zdaleč ni zgolj dobronamerni korektor napak in pomočnik vladi za skupno dobro državljanov. Kot sledi iz inavguracijske izjave vsakega poslanca: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi močmi deloval za blaginjo Republike Slovenije!« No, ob tem je njihovo delo še zelo dobro plačano, kar je še dodatna zaveza za spoštovanje prisege.
Težava pa nastopi, ker ima vsakdo pravico do lastnega mnenja in lastnega interesa. In prepričanja mnogih, da oni pa vedo, kako se vlada. In kaos je zagotovljen, saj je prav vgrajen v demokracijo. Čas bi že bil, da končno dopustimo eni vladi, da dela tudi napak(ic)e, da se uči, da postopoma dozoreva in posledično prične delati »po svoji vesti« in po najboljših močeh v skupno dobro. Saj je že obstoj vlade iz opravilno sposobnih ljudi največkrat zagotovilo za kolikor toliko uspešno državo, ne pa nenehno napadanje, iskanje dlake v jajcu itd in že kar tradicionalne menjave. In potem znova in znova nove vlade in nove začetniške napake … Ja, Slovenci, ali smo res taki nevedneži in pričakujemo, da nam bo neka vlada po našem okusu prinesla mleka in medu, kolikor se nam bo zahotelo? Ne, ne bo! Ker nobena na zna čarati. In zato: če smo ji večinsko zaupali kot najboljši izbiri, pokažimo vendar malo zrelosti in ji dopustimo, da dejansko vlada. In ne da se mora nenehno ukvarjati z nadležnimi muhami, poleg velikih problemov, »reforme pa stojijo«. Ja, kako pa drugače? Mislite, da čudeži (še) obstajajo?
Kako že pravijo, da so novinarji četrta veja oblasti? Najbrž ni treba kaj veliko besed o tej domnevi. Oni bolj ali manj presejajo, precejajo in nam posredujejo stališča oblasti in niso ravno čisto brez moči, čeprav je formalno nimajo. Se pa v sistemu, ki ga imamo, najlaže preživljajo s kritiko in aferami. Krivično bi bilo, če bi ob tem izpustil nas državljane, ki pa pri njihovem delu na žalost in v splošno škodo najrajši beremo in slišimo šund ali kritiko, da kritizerstva sploh ne omenjam. Take (samo)kritičnosti si novinarji seveda ne morejo privoščiti, kdo jih bo pa bral ali poslušal!?
Vlada pa, če ima kaj kredibilnosti in zdravega poguma, naj vendar vlada! Saj je prav za to postavljena. Za rezultate v maksimalni možni meri. Nismo je izvolili za to, »da nič ne more«, kot se občasno sliši in vidi in, da hoče vsakomur ugajati. Če ima malo pameti, mora vedeti, da vsem ne more ugoditi, pa čeprav bi bilo to potrebno ali dobro. Kritizirana bo itak od lepega števila »podložnikov«, s poudarkom na nevladnih strankah, pa naj se na pol pretrga.
Vztrajati pa mora, za to je nenazadnje tudi plačana. To je njena delovna obveznost. Ima (vse?) vzvode v rokah, da državo vzdržuje v solidni kondiciji.
Herman Graber, Ljubljana
