Spomnil se je, kako sta se poleti 2009 slikala in šalila, ko ga je seznanjal s programom slovesnosti ter si obljubila, da bosta ostala v stiku. Le nekaj mesecev kasneje je bil Cory hudo ranjen v Afganistanu med svojim že desetim službovanjem v tej državi, tovariši so ga našli v jarku, pod vodo s šrapnelom v glavi. Po več mesecih kome se je zbudil, Obama ga je obiskal v bolnišnici, ko ni mogel govoriti in se je komajda premikal. V naslednjih letih je bil večkrat operiran in ure in ure trmasto vztrajal pri rehabilitacijskih vajah. Zdaj je slep na eno oko, a se s pomočjo najbližjih znova vključuje v družbo ... Naučil se je spet govoriti in hoditi. Zatrjuje, da njegova rehabilitacija ni bila lahka ter hkrati dodaja, da »ni lahka nobena stvar, ki v življenju kaj pomeni.« Desetletna vojaška avantura ZDA, ki naj bi se v Afganistanu brez nekega doseženega pozitivnega cilja končala ob izteku letošnjega leta, je izpisala mnogo zgodb, ki so tudi bolj tragične od Coryjevih. Skoraj 2300 ameriških vojakov je v Afganistanu umrlo, ne da bi kdorkoli razen morda njihovih najbližjih o tem kdaj širše spregovoril, vključno z mediji, za katere so bile te vojaške smrti praviloma običajna nesreča pri delu. Še bolj anonimni so ranjeni, teh je bilo doslej že prek 17.500 in za mnoge še zdaleč ni tako dobro poskrbljeno, kot za predsednikovega bežnega znanca, četudi je takšnih še kar nekaj, saj je Obama v dosedanjem mandatu v vojaških bolnišnicah obiskal tisoč ranjenih iz Afganistana. In mnogih med njimi verjetno ne krasi Coryjeva hrabra vztrajnost, ampak tako kot še mnoge druge povratnike izpod Hindukuša post travmatski sindrom.
Lahko je z junaki pisati zgodovino in umazane vojne delati čiste. Zato tudi v Obamovem govoru naciji ni bilo razbrati, da bi tudi kot Nobelov nagrajenec za mir stremel h končevanju vseh umazanih vojaške rabote po svetu, vključno za ameriško v Afganistanu, ki se resda za ZDA ne bo končala tako sramotno, kot vietnamska vojna, za Afganistance pa zagotovo z mnogo hujšimi posledicami, kot za Vietnamce, če se sploh bo.
Nesrečni in vsekakor pogumni Cory Remsburg je bil pravzaprav zlorabljen, kar je bilo vešče prikrito z dolgim aplavzom kongresnikov in predvsem mož s svetlečimi se vojaškimi epoletami na Kapitolu. Obama je namreč med vrsticami zgolj napovedal nadaljevanje najdaljše ameriške vojne – kot je poimenoval afganistansko avanturo ZDA – z drugimi sredstvi. Z brezpilotnimi letali, pri katerih ni treba plačevati domačega krvnega davka, pobitih na drugi strani pa tako ne šteje. Kaj šele, da bi imel pri roki kakšno njihovo zgodbo.