Slovenija je po zaslugi slovenskih »črncev«, ki so se uprli avtoritarnemu jugoslovanskemu režimu, postala neodvisna in demokratična država v začetku devetdesetih let, malo pred Južno Afriko. Podobno kot Južna Afrika je takrat vzcvetela tudi Slovenija.
Pravijo, da nas je malo. In da smo drugorazredni. Ni nas malo, smo popolnoma enakovredni, v Evropi in po svetu imamo veliko prijateljev. Nas pa res doma velikokrat odštevajo, zaničujejo ali zamolčijo. Zato se bomo morali večkrat zbrati in pokazati svojo moč. Danes je šele začetek.
Ko se je v zadnjih letih govorilo o človekovih pravicah, se je večinoma omenjalo dve kategoriji Rome in izbrisane. V obeh primerih obstajajo primeri kršenja človekovih pravic, vendar je tukaj potrebno biti pošten. Slovenija ob svoji osamosvojitvi ni nikomur odrekla državljanstva, niti ni nikomur odrekla možnosti, da si uredi kakršen koli drug status v nastajajoči slovenski državi v skladu z zakonodajo, ki je bila sprejeta.
Slovenija je ob nastanku leta 1991 in leta 1992 podelila 200.000 državljanstev priseljencem iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Glede na visoko rodnost v tej populaciji je ta številka do leta 2011 narasla na 220.000. V času balkanskih vojn se jih je v Slovenijo postopoma priselilo še najmanj 40.000, postopoma so si uredili državljanstvo in s tem volilno pravico. Kresalova je podelila stalno bivališče za nazaj še približno 20.000 takoimenovanim izbrisanim in mnogi so si nemudoma uredili državljanstvo ter pridobili volilno pravico. Volilno telo novih državljanov je tako naraslo na najmanj 280.000 volivcev, upoštevaje mešane zakone in njihov posreden vpliv pa domet seže do 350.000 volivcev.
Mednarodni položaj Slovenije se je po letu 2008 odločilno poslabšal. Nekoč uspešna država se je znašla na gospodarskem in moralnem repu Evropske unije. Slovenija bo tako zaradi velike radodarnosti z državljanstvi in nedokončane razgradnje starih omrežij ob 20. obletnici državnosti in samostojnega življenja dobila za predsednika vlade Srba in socialističnega tajkuna v eni osebi.
Ni vsak čas tak, da terja zborovanja. A danes tak čas je. Potisnili so nas vanj in nimamo druge izbire. Še bodo plapolale slovenske in evropske zastave in vsak dan glasneje bo odmevala slovenska pesem. Ni lahke poti, a pred nami je vsemu navkljub lahko dobra prihodnost. Kajti za svobodo in pravičnost gre. Za svobodo, ki sta jo prinesli osamosvojitev in demokratizacija Slovenije.
Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!
p.s. Problem Slovenije je v tem, da se vrača k starim vzorcem, ki jim do apartheida manjka le nekaj korakov. To je tako, kot če bi se v Južno Afriko vrnil režim Swarta, Strijdoma, Vorsterja, Verwoerda, Bothe, de Klerka ...
Pojasnilo: Komentar o človekovih pravicah, ki smo ga prejeli, je sestavljen iz govorovJaneza Janše ter zapisov Dimitrija Rupla in Tomaža Majerja.
