Običajno se zadovoljimo s pavšalnimi razlagami, kot so petkov popoldan, predbožični nakupi ali sumljivo ponavljajoče se statistično naključje, da se je na cesti hkrati znašel trop tepcev, od katerih ne zna avta voziti nihče razen seveda nas samih. V Bostonu pa imajo inštitucijo, ki se ji reče Massachusettski inštitut za tehnologijo in tam so se pred nekaj leti zadeve lotili znanstveno. Profesor elektroinženiringa in računalniških znanosti dr. Berthold Horn je veliko preučeval prometne zamaške in prišel na dan z »algoritmom za blažitev nestabilnosti v prometnem toku«. Malce je odšteval in sešteval, premetaval številke v ljapunovi funkciji in teoriji stabilnosti ravnovesja ter na koncu dokazal, kako bi se bilo gneči mogoče izogniti. Za svoje delo je dobil številne pohvale. Zdaj pa se je izkazalo, da so bile morda preuranjene. V svoj model je namreč pozabil vnesti pomembno spremenljivko. Politično.
Foto: Reuters
Napako v izračunu so dokazali v Ameriki. Morda ste za nenavadno zgodbo že slišali, pa jo je vredno omeniti še enkrat. Takole gre: Manhattan je osrednji del New Yorka. Tam vlada strašanska gneča, zaradi katere je otok po zgodovinskih podatkih vreden vsega 24 dolarjev. Za povrhu se na Manhattan vsak dan na delo samo iz sosednjega New Jerseyja vozi še 400.000 ljudi. New Jersey in Manhattan ločuje reka Hudson, neposredno pa povezuje, poleg tunelov, en sam most. Most Georgea Washingtona. Pred vstopom na most v smeri proti New Yorku je postaja za plačilo mostnine, na kateri je dvanajst vstopnih točk oziroma hišic. Devet je namenjenih potnikom iz drugih delov New Jerseyja, trije so vedno na voljo samo prebivalcem občine Fort Lee z zaledjem, ki se nahaja ob sami reki. Septembra lani pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Prebivalcem Fort Leeja je bila na cestninski postaji naenkrat na voljo samo ena hišica.
Foto: Tamara Krivec
To je povzročilo strašansko gnečo, ljudje so zamujali v službe, dr. Horn je panično iskal napako v izpeljavi ljapunove funkcije. Prva razlaga za spremembo prometnega režima je bila, da Pristaniška oblast New Yorka in New Jerseyja, ki je med drugim zadolžena za upravljanje z mostom, opravlja prometno študijo. To je vsekakor dobro. Prometne študije so pomembne. Kot vemo iz izkušenj naše prestolnice, nam razložijo, kako zelo je sprememba namembnosti desnega pasu na mestni vpadnici zgolj za avtobuse in taksije koristna za vse voznike, ki bi radi v avtu zjutraj malce potelefonirali, pa so dovolj osveščeni, da čakajo na dostojen zastoj. Vendar se je v New Jerseyju izkazalo, da so v igri širši elementi.
Foto: Tamara Krivec
Župan Fort Leeja, Mark Sokolich, je namreč član demokratske stranke. In potem je na volitvah guvernerja zvezne države New Jersey novembra lani povsem nerazumljivo podprl – demokratko. Lahko si predstavljate, kolikšno nelagodje je prevzelo konkurenčnega republikanskega guvernerja New Jerseyja Chrisa Christieja, ki se je potegoval za ponovno izvolitev. Nikita Hruščev je nekoč dejal, da vsi politiki obljubljajo mostove, tudi če ni nikjer nobene reke. Guverner Christie je izpričan politik takšnega kova. Medtem ko je želel zgraditi most med velikima ameriškima strankama in dobiti podporo demokratskega župana Sokolicha, je ta v eni sami potezi zrušil vse njegove ideale o drugačni Ameriki, kjer se politiki ne bodo delili na desne in nekoliko manj desne, ampak bodo ne glede na strankarsko pripadnost podpirali prave ideje in nagradili dobro delo, tako kot se to počne povsod drugod po svetu.
Zaradi tega je njegov kabinet želel županu Sokolovichu pomagati, da bo razumel pomen mostov. Veliko so tuhtali, kako naj to naredijo čim bolj subtilno, in se na koncu odločili, da ukažejo za njegove občane samo za štiri dni zapreti dve vstopni točki na most. Vendar guverner ni imel srečne roke. To prijazno potezo njegovega kabineta so razumeli povsem drugače. »Še en primer drobnega politikantstva, zamer in maščevanja,« so se glasili zapisi v medijih, ki so novico objavili kot udarno, ker policisti niso poskrbeli za kakšno bolj konkretno, saj zaradi zastojev niso mogli loviti pijanega šefa Pristaniške oblasti.
Republikanski guverner New Jerseyja Chris Christie, ki se je potegoval za ponovno izvolitev. Foto: Reuters
Priznati je sicer treba, da ima tudi ta dogodek nekaj globalne dimenzije, le da je bolj žalostne sorte. Guverner Christie je bil eno najresnejših imen za republikanskega predsedniškega kandidata leta 2016. Doslej ni poskrbel še za nobeno posebej odmevno afero. Še zabavljači v večernih pogovornih oddajah na njegov račun niso zmogli več kot kakšne šale o nekaj preveč kilogramih, ki jih je nabral s trdim delom sedenja v pisarni v Trentonu (če ste bili kdaj v Trentonu, boste vedeli, da človeku ne ostane kaj dosti drugega, kot da jè). Zdaj pa se je vse obrnilo na glavo. Njegovo sporočilo o gradnji mostov se je izgubilo v napačnih interpretacijah. Smemo domnevati, da so s tem zelo zmanjšane možnosti, da Združene države dobijo predsednika, ki dokazano razume pomen povezovanja. Čeprav vse morda vse še ni izgubljeno, kajti če bo Obamov naslednik vsaj pol toliko moder kot je guverner New Jerseyja, bo Christeja imenoval vsaj na položaj ministra za promet.