Tudi vodna ujma nam je pokazala, da nekateri (ne)odgovorni ljudje živijo v nekem paralelnem svetu, kot da ne bi živeli v tej državi. Tokrat se bom ukvarjal z nekaterimi bančnimi vprašanji, ki so povezana z nedavnim intervjujem predsednika uprave NLB, d. d. Najprej nas obvesti, da je NLB, d. d., ob polletju imela 234 milijonov evrov dobička. Če ga prav razumem, je NLB tako poslovanje ustvarila (tudi) v tej državi. To, kar me je nekoliko spodbudilo, da se oglasim, je ogromen dobiček NLB, ki je verjetno ustvarjen s poslovanjem v Sloveniji. Naprej beremo, da so vse banke v naši državi v prvem poletju ustvarile za cca 450 milijonov dobička. Domnevam, da je tudi ta dobiček ustvarjen v poslovanju s slovenskimi državljani.
Minilo je dvajset dni od ujme in v vsem tem času bančniki niso (niti) pomislili, da bi na neki način pomagali prizadetim fizičnim in pravnim osebam. Ah, direktor NLB Blaž Brodnjak je pomagal samo svojim zaposlenim. Ne vem, če je imel soglasje nadzornega organa, kot nas na to napotuje Arhar. Ker gre za denar banke. Direktorica združenja slovenskih bank Stanislava Zadravec Caprirolo bo šele sedaj oziroma po pogovoru s predsednikom vlade preučevala predloge vlade, ker je »preuranjeno« razpravljati o teh vprašanjih. Kje pa živi ta gospa? Ljudje potrebujejo pomoč takoj in sedaj. Mogoče je sedaj pravi trenutek, da postavimo, pa ne samo retorično vprašanje, kaj počnejo razna združenja in kakšno korist ima od njih družba, razen da prejemajo visoke plače in »preučujejo« predloge drugih, od sebe pa ne dajo nič, ker je vsak predlog »preuranjen«.
Citiral bi izjavo nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franca Arharja v Odmevih glede sestanka premierja Goloba z bančniki in zavarovalničarji, ki pravi: »Na eni strani razumem vlado, ki želi in hiti, da bi čim bolj pomagala prizadetim ljudem. Na drugi strani pa se je treba zavedati, da imajo banke svoje lastnike, med katerimi je tudi vlada oziroma država, da je v največji banki celo s položajem veta. Pričakoval bi, da se takšna razprava, kako bo banka ravnala v teh primerih, najprej sproži na nadzornem svetu največje banke, kajti nadzorni svet odgovarja za politiko, uprava je odgovorna za izvajanje.« »Vnaprej reči, bomo odpisovali, bomo delali rezervacije ... banke so same dolžne po predpisih delati in ocenjevati kakovost svoje terjatve. Ne pozabimo, od novembra 2014 sta največji sistemski banki v Sloveniji, ljubljanska in mariborska, pod direktno kontrolo Frankfurta, tukaj so mednarodna pravila, ki so zelo jasna. Zato bodo morali iskati modus vivendi tudi z njimi,« je odgovoril Arhar in dodal, da morajo banke delati kot dober gospodar, a tudi imeti »posluh za težko situacijo«.
Človek kar ne more verjeti, da nas takole podučujejo, kot da državljani ne poznamo predpisov in kot da vlada nima strokovnjakov, ki poznajo predpise. Vse nas in še posebej omenjene osebe bi opozoril ter spomnil tudi na klavzulo »rebus sic stantibus«, in ni dvoma, da se vsi, ki imajo pogodbe z banko, lahko sklicujejo na to klavzulo ter o tem ne rabijo »premišljevati« kot Stanislava Zadravec Caprirolo, ker okoliščine predstavljajo enega izmed možnih razlogov za spremembo prvotno dogovorjenega pogodbenega razmerja.
Pogoj za uspešno uveljavljanje zahteve, s sklicevanjem na spremenjene okoliščine, je, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi. Naj spomnim na zgodbo, kako je prišel krompir v Slovenijo.
Še tole. Kateri in čigavi državljani so sanirali slovenske banke? In takrat nas g. Arhar, tudi nihče drug, ni nič vprašal. Sedaj je priložnost, da slovenske banke malo »povrnejo« del tega denarja in upam, da je vlada pripravila predlog, s katerim bo obdavčila banke vsaj s 50 % davkom na dobiček. Najbrž ni treba bankirjem razlagati, da je treba državljane »finančno usposobiti«, da jim bodo banke v prihodnosti »jemale še naprej in ustvarjale dobiček«. Krava ne da mleka, če je ne nahraniš.
Na koncu naj spomnim bankirje, da imamo državljani v bankah 24 milijard privarčevanega denarja in jih sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi občani dvignili s svojih računov vsaj 50 % privarčevanega denarja? Čeprav samo za nekaj časa. Premislite tudi o tej možnosti. Zato se, gospodje bankirji, ne sprenevedajte in sodelujte, ker palica ima vedno dva konca.
Remzo Skenderović, Ljubljana
