Res nisem imel več namena javno se oglašati, a dvoličnost politike, ki je ob razpravi o zakonu o evtanaziji snela vse maske, me je dobesedno šokirala. Ker nisem zasledil na izjavo poslanke SDS Jelke Godec nobenega javnega odziva, naj izjavo ponovim dobesedno: »Imate pravico umreti kadarkoli želite! Pa da ne bom groba v besedah, mislim, da vemo vsi, o čem govorim, kakšno pravico lahko izkoristite, kadarkoli želite! Kadarkoli! Brez pomoči drugih!« (Dnevnik TV SLO1, sreda, 24. aprila). Izjava Godčeve je bil odgovor na vprašanje poslanke Svobode Janje Sluga: »Ali imam pravico, kako in kdaj bom jaz umrl, nič drugega!«
Tako odkritega pozivanja k samomoru, po katerem smo Slovenci že itak v svetovnem vrhu, še nisem slišal, še bolj pa boli, da so bile te besede izrečene v parlamentu, kjer bi morali probleme reševati, ne pa jih vedno znova ustvarjati. Neverjetno je tudi, da se ni oglasil nihče iz socioloških ali medicinskih vrst in obsodil tako izjavo. Očitno tudi oni držijo figo v žepu ... Morda pa nam je res že zmanjkalo poguma, boriti se za pravico in svobodo (pisano z malo, da ne bi kdo pomislil, da navijam za politično stranko!). Če je temu tako, potem nas čaka res veliko težav in problemov in se mladi nimajo česa veseliti!
Na koncu samo še politično samoizpraševanje: kaj bi šele bilo, če bi možinizem (nesramno sprevračanje zgodovine) in janšizem (politično huliganstvo) ponovno zavladala Sloveniji?
Srečo Knafelc, Krvava Peč
