Za vse, ki ne veste ali ste že pozabili, kaj je eksorcizem (prosto po wikipediji): to je v mnogih kulturah razširjeni ritual izganjanja hudiča (in zlih duhov) iz obsedenega človeka, iz predmetov ali prostorov. Duhovnik v krščanstvu – za eksorcista ga pooblasti škof –, ga izganja s pomočjo molitve, krščanskih simbolov, relikvij, posvečene vode ... In koga se hudič sploh loti? Običajno tistega, ki se v daljšem časovnem obdobju popolnoma prepusti skušnjavam in grehu. Če bi, nasprotno, pridno upoštevali »deset božjih zapovedi«, ki med drugim zahtevajo: Ne ubijaj! Ne nečistuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem ..., in se izogibali sedmim naglavnim grehom po papežu Gregorju Velikem (napuhu, pohlepu, pohoti, jezi …), bi srečno živeli do konca svojih zemeljskih dni in po smrti prišli v Božje kraljestvo. Tako pa …
A to ne velja samo za nas, navadne smrtnike, ampak tudi za naše dušne pastirje, moralne teologe in najvišje predstavnike RKC. (Se opravičujem zaradi posploševanja, zlasti mlajšim, razgledanim in sočutnim duhovnikom.) Njihova grešnost ima za družbo ogromne negativne posledice. Pričakovali bi, da so – njihovo vedenje, početje in izjave – v sozvočju z naukom, ki ga širijo; da so moralni teologi moralni in ne amoralni; da so škofje, nadškofje nam v zgled in naš edini kardinal tudi v ponos; da so polni krščanskih in teoloških vrlin, kot so recimo upanje in ljubezen, zmernost, razumnost in pravičnost. A nas, ne samo preteklost, tudi sedanjost kar naprej opozarja, da temu ni tako. V drugi svetovni vojni so si mazali roke s krvjo, naše mlade fante pošiljali sodelovat z okupatorjem, zdaj pa, namesto da bi sprejeli odgovornost za svoje početje, spreminjajo zgodovino. Ali res ni že čas, da bi končno obsodili klerofašizem? Pa ne mislim razpredati o tem. Niti o tem ne, kako nam »prodajajo« skromnost, sami pa so imeli finančne škandale, ko propadlih »Zvonov« še pornografija ni mogla rešiti. Niti o njihovi nenasitnosti glede lastništva gozdov, tudi pokljuških, ki so jih že nekoč prodali, in Triglavskega narodnega parka. Ali o zlorabi otrok.
Preveč imajo smrtnih grehov, da bi jih naštevala in za nameček še spoštovala – med njimi izstopa (je izstopal) ravno naš učeni kardinal, poln napuha, vzvišenosti, prezira (do ateistov, drugih cerkvenih dostojanstvenikov), pohlepa (po razkošju – dvorec Goričane, po pomembnosti in moči) in izbruhov jeze. Pa danes imam tudi bolj v mislih 5. božjo zapoved (Ne ubijaj!) ter dvoličen odnos cerkvenih dostojanstvenikov. Njihova »svetost življenja« ne velja za vse ljudi enako in tudi ubija se lahko, če napadejo pravi (recimo predsednik Bush pod pretvezo Irak). Takrat nekateri med njimi postanejo celo vojni hujskači. Tudi bog, ki je Izraelcem obljubil deželo, jim je (kljub današnjemu genocidu) zelo »blizu«. V imenu vere nas hočejo nadzorovati od rojstva do smrti, zato so pričakovano streljali z vsemi topovi po osnutku zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ). Pri tem so uporabljali podobno retoriko kot opozicija, polno laži, strašenja in groženj.
Murskosoboški škof Peter Štumpf, znan že po fašistoidnih izjavah o migrantih, ki naj bi prihajali uničit krščansko Evropo, je vernikom, ki bi osnutek zakona na referendumu podprli ali ostali doma, zagrozil z izobčenjem iz cerkve. Nadškof in metropolit Zore (po načinu komuniciranja in še v čem me spominja na Rodeta) pa: »Vsak, ki bo na kakršen koli način podprl sprejem tega zakona, bo sodeloval pri slehernem umoru, ki bo izvršen pod to prevaro. Če bomo preklicali nepreklicnost zapovedi 'Ne ubijaj', bomo stopili na pot smrti …« In potem, ko je posvetovalni referendum kljub vsem prizadevanjem proti uspel, je Zore v pridigi med mašo na Brezjah (15. 6. ob tradicionalnem romanju invalidov, bolnikov in starejših) izrekel neresnične in zaničevalne trditve: prostovoljno končanje življenja je označil za neumnost, zagovornike pomoči pri tem pa za »trobente smrti«, ki se oglašajo »v imenu ekonomske koristnosti«. Da trditev ni resnična, pojasnjujejo avtorji predloga zakona, zahtevajo Zoretovo opravičilo ali pa da naj dokaže resničnost trditve, da so v predlog zakona zapisali, »da je prostovoljno končanje življenja neprimerno cenejše kot dolgotrajna oskrba in izplačevanje zasluženih pokojnin«. Bodo in bomo dočakali opravičilo ali samo ignoranco in aroganco?
Da se vrh RKC obnaša politikantsko, so že večkrat dokazali. Hočejo večati moč in širiti svoj vpliv, kar jim, s podpiranjem skrajne desnice za njune vzajemne koristi, tudi uspeva, ostali pa to ubogljivo dopuščamo. In vračam se k vprašanju, zapisanem v naslovu: Ali naši najvišji predstavniki RKC potrebujejo eksorcista? Vsaj nekateri?
Polona Jamnik, Bled
