V vrsti eksperimentov so znanstveniki ugotovili, da lahko podaljšajo življenje miši za petino, in to ne da bi živali trpele zaradi oslabelosti mišic, kosti ali težav s spominom, kar je sicer značilno za visoko starost.
Dosežek raziskovalcev vzbuja upanje, da bi lahko v prihodnosti s pomočjo zdravil upočasnili naraven proces staranja in podaljšali življenje ljudi, še bolj ključno pa je, da bi lahko s tem preprečili bolezni, povezane z visoko starostjo, denimo diabetes, srčna obolenja in Alzheimerjevo bolezen.
»Zelo smo navdušeni nad tem. To podpira idejo, da je staranje več kot zgolj pasivno razkrajanje različnih tkiv. Je pod kontrolo in lahko se ga manipulira,« je za Guardian povedal Dongsheng Cai z newyorškega medicinskega kolidža Alberta Einsteina.
Z blokado kemikalije do daljšega življenja
V znanstveni publikaciji Nature so znanstveniki opisali, kako jih je raziskava vodila do t.i. telesnega nadzornega centra za staranje. Odkrili so, da kemikalija, imenovana NF-kB postane vse bolj aktivna v hipotalamusih starajočih se miši. Ko so znanstveniki to kemikalijo blokirali, so miši živele do 1100 dni, kar je v primerjavi s 600 do 1000 dni siceršnje življenjske dobe miši bistveno več. Če so količino kemikalije povečali, so vse miši umrle pred 900. dnevom življenja.
Testi so tudi pokazali, da imajo miši brez NF-kB več mišičnega tkiva in boljše kosti, se lažje učijo in imajo bolj zdravo kožo. Nadaljnje delo je pokazalo, da kemikalija zniža stopnjo hormona GnRH, ki je bolj znan po svoji vlogi, ki jo ima v razmnoževanju in razvoju sperme in jajčec. Ko so znanstveniki mišim dnevno dajali odmerke omenjenega hormona, je tudi to podaljšalo življenje miši in celo povzročilo rast novih nevronov v njihovih možganih.
Znanstveniki se zdaj trudijo bolje razumeti mehanizem
Cai je povedal, da se lahko staranje upočasni na nekaj različnih načinov; z zdravili, ki blokirajo aktivnost NF-kB, ali pa takšnimi, ki povečajo stopnje hormona GnRH. »Zdaj se trudimo bolje razumeti mehanizem,« je dejal.
V povezanem članku v publikaciji Nature, Bruce Yankner s Harvardske medicinske šole in Dana Gabuzda z bostonskega onkološkega inštituta Dana-Farber pišeta, da bodo nova dognanja, če bodo potrjena, »izjemno pomembna za naše razumevanje in zdravljenje s starostjo povezanih bolezni«.
