Znanstveniki pravijo, da je Luna bolj kot krogu podobna stisnjeni krogli z izrazito izboklino. Ian Garrick-Bethell, avtor študije, objavljene v reviji Nature, je Luno opisal kot »limono z ekvatorialno izboklino«.
A zakaj je tako, glede na to, da se Luna okoli svoje osi vrti veliko počasneje kot Zemlja in si z njo ne deli sestave. Garrick-Bethell in njegova skupina znanstvenikov to pripisujejo procesu, imenovanem bibavično segrevanje, v katerem so zgodnje orbitalne sile med Zemljo in Luno povzročile trenje v notranjosti Lune, zaradi česar se je njena skorja na določenih mestih razširila. Ko se je Luna postopoma oddaljila od našega planeta in se je njeno vrtenje upočasnilo, je plimni val zmrznil, kar pojasnjuje izboklino.
Garrick-Bethell, sicer planetarni znanstvenik na kalifornijski univerzi, je pri svojih meritvah uporabljal izjemno natančen laserski višinomer, s pomočjo katerega je ustvaril zelo natančne zemljevide Lunine površine.
