44-letni severni beli nosorog Angalifu je po poročanju predstavnikov živalskega vrta v San Diegu poginil od starosti, zadnji teden pa je tudi zavračal hrano. »To je za nas velika izguba,« je za Los Angeles Times potrdil predstavnik živalskega vrta.
Divji lov zaradi roga
V živalskem vrtu ostaja še starejša samica Nola, ki so jo v preteklosti skušali pariti z Angalifom, a so bili poskusi neuspešni. Na svetu tako ostaja le še peščica severnih belih nosorogov, vključujoč nekaj v naravnem parku v Keniji. Zaenkrat ni znano, ali predstavniki te živalske vrste še živijo v divjini.
Strokovnjaki so že lani opozarjali, da je severni beli nosorog na robu izumrtja, največjo škodo tem živalim pa je naredil divji lov nanje. Največkrat jih lovijo zaradi rogov, ki jih nato naprej prodajajo za več deset tisoč evrov. Največje tržišče za prodajo rogov je v Aziji, kjer številni verjamejo, da rogovi nosorogov zdravijo bolezni.
Za izumrtje najbolj odgovoren človek
Podobno kot severnemu belemu nosorogu izumrtje grozi še nekaterim drugim živalskim vrstam - sumatrskemu slonu, amur leopardu in gorskim gorilam, v nevarnosti pa so tudi številne druge vrste, ki so trenutno le »ogrožene«: modroplavutemu tunu ali pavijanom. Za to je najbolj kriv človek in njegova širitev v življenjsko okolje živali – bodisi s kmetijskim obdelovanjem zemlje bodisi z onesnaževanjem narave. Dodatno težavo z leti prinašajo tudi podnebne spremembe.
Znanstveniki tako že nekaj let govorijo o možnosti »šestega velikega izumrtja« živalskih vrst, kar pomeni, da bi izginilo kar 75 odstotkov vseh nam poznanih živalskih vrst. A napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo, je skorajda nemogoče. Lahko se pripeti v stotih ali pa v nekaj tisoč letih.
Natančen popis živalskih vrst
Zemlja je sicer od začetka obstoja preživela pet velikih izumrtij, a je do zdaj do vseh prišlo zaradi posledic geoloških ali astronomskih dogodkov. Prihajajoče izumrtje pa bo nastalo kot posledica človeške aktivnosti (že prej omenjeno kmetijstvo in podnebne spremembe, ki so posledice izpustov).
Strokovnjaki opozarjajo, da je sedaj najpomembneje, da vlade in organizacije, kot je na primer Svetovna zveza za varstvo narave, naredijo natančen popis števila vseh živalskih vrst in jih uvrstijo na določene stopnje ogroženosti. Le tako bodo namreč lahko opazovale spremembo števila živali znotraj posameznih vrst.
