»Ko so se izboljšali življenjski pogoji, so se izboljšale tudi miselne sposobnosti žensk in moških – pri ženskah celo bolj kot pri moških,« je dejala Agneta Herlitz, soavtorica raziskave in psihologinja na inštitutu Karolinska na Švedskem.
Herlitzova in njeni kolegi so uporabili podatke o miselnih sposobnostih pri 30 tisoč posameznikih, ki so jih testirali leta 2006 v 13 evropskih državah. Testirani ljudje so bili rojeni med letoma 1923 in 1957. Med raziskavo so morali priklicati določene spomine, poimenovati čim več predmetov, živali ali rastlin. Te rezultate so raziskovalci nato primerjali s podatki o plodnosti, številom smrti novorojenčkov, stopnjo izobrazbe, pričakovano življenjsko dobo in BDPjem države, v kateri so prostovoljci živeli pri 25 letih. Pri analizi pa niso uporabili zdravstvenih podatkov.
»Naši rezultati so pokazali, da so ženske glede miselnih sposobnosti v rahli prednosti pred moškimi,« je pojasnila Herlitzova. »Ne vemo zakaj je tako,« je dodala, čeprav so raziskovalci domnevali, da so ženske zaradi »slabših pogojev« naredile večji korak kot moški, ko so se življenjski pogoji izboljšali. »A na vseh področjih ženske niso boljše od moških – predvsem na področju računanja,« je še dodala. Moške že kot otroke bolj usmerjajo v matematiko, z deklicami pa se več pogovarjamo, je pojasnila Herlitzova.