Da roboti sestavljajo avtomobile ali sesajo naše dnevne sobe, se nam zdi že skoraj nekaj vsakdanjega, v zadnjem času pa vse pogosteje prodirajo tudi v zabavno industrijo. V laboratoriju za robotiko in mehaniko na tehnološkem kolidžu v Virginiji so ob koncu lanskega leta sestavili robota z imenom Charli-2, ki precej prepričljivo posnema gibe južnokorejskega glasbenika Psyja, ko ta poplesava na svoj megahit Gangnam Style. Takoj po novem letu pa je množice vznemirila nova robotska senzacija, zasedba Compressorhead. Njihovo izvedbo skladbe Ace of Spades britanske težkorockovske skupine Mötorhead si je v manj kot tednu dni na portalu Youtube ogledalo že skoraj tri milijone ljudi.

Hitri prsti in štiriročni bobnar

Zgodovina te najbolj »kovinske« zasedbe sega v leto 2007, ko je izumitelj Frank Barnes pod okriljem nemškega podjetja Robocross Machines izdelal robotskega bobnarja, poimenovanega Stickboy, ki ima štiri roke, dve nogi in glavo. Čeprav seveda ne premore možganov, pa mu ne manjka stilska frizura v obliki irokeze. Stickboy, ki igra na štirinajstdelni set bobnov Pearl, je najprej koncertiral sam oziroma ob pomoči Stickboy juniorja, svojega »pankrtskega sina«, kakor je opisan na uradni spletni strani benda, malega robota, ki pa z vso vnemo tolče po »hi-hat« čineli.

V letu 2009 se jima je pridružil Fingers, ki se po kitarskih strunah sprehaja z 78 prsti na hidravlični pogon. Ti se gibljejo s tolikšno hitrostjo, da jim praktično ni moč slediti, njihovi eksplozivnosti pa prav gotovo zavidajo tudi kitarski velikani, kot so Slash, Steve Vai ali Joe Satriani. Končna podoba benda Compressorhead pa se je izoblikovala šele lani, ko se ji je priključil Bones, najbolj natančen baskitarist vseh časov.

Najtežji metalski bend

Prvi skupni nastop v »živo« naj bi trio, ki se promovira kot »najbolj težek metalski bend«, imel sredi tega meseca na avstralskem festivalu Big Day Out 2013, kjer obljubljajo največji šov strojev in tehnologije doslej. Po zapisanem na njihovi Facebookovi strani znajo »fantje« odigrati že 15 pesmi, na njihovem repertoarju pa so se znašle predvsem zimzelene rockerske in metalske uspešnice, kot so Whole Lotta Love Led Zeppelin, I Love Rock'n'roll Joan Jett, Should I Stay Or Should I Go zasedbe The Clash ali Iron Man skupine Black Sabbath.

Zasedbi ne manjka človeških oboževalcev, ki jih roboti na svoji spletni strani imenujejo »meatbags« (vreče mesa), a so se na drugi strani povečini z negativnimi opazkami odzvali tudi privrženci bendov, ki jih Compressorhead imitirajo. Tako mnogi menijo, da bobnar Mötorheadov Mikkey Dee le z dvema rokama ustvarja enak ritem kot Stickboy s štirimi udi. Pojavljajo pa se tudi šaljivi komentarji, kot recimo, da gre za najbolj hvaležen bend, ki bi si ga lahko menedžer želel vzeti pod svoje okrilje, saj se mu ne bo treba ukvarjati z muhastimi zvezdniškimi karakterji. Bolj romantične duše pa menijo, da je Franku Barnesu uspelo v tehnologijo vnesti čustva, še posebno ker trojica med igranjem tudi z gibi nakazuje, kot da bi resnično uživala v glasbi. sk