Znanstveniki na inštitutu za molekularno biotehnologijo na avstrijski akademiji za znanost so v laboratoriju reproducirali zgodnje stopnje razvoja možganov. Uporabili so embrionalne izvorne celice in odrasle kožne celice, da so ustvarili del zarodka, ki razvije v možgane in hrbtenjačo. Te dele zarodka so nato namestili v drobne kapljice gela, ki je bil podlaga za rast tkiva, vse skupaj pa so nato postavili v bioreaktor, ki zagotavlja hranilne snovi in kisik. Tako so celice lahko rasle in se organizirale v ločene predele možganov kot so možganska skorja, mrežnica in ali pa v zgodnji hippocampus, ki ima pomembno vlogo pri pomnjenju v polno razvitih odraslih možganih.
Znanstveniki so prepričani, da je to dober približek, vendar še daleč od tega, da bi bil popolnoma enak razvoju možganov pri zarodku v devetem tednu. Po dveh mesecih je tkivo doseglo svojo maksimalno velikost, približno 4 milimetre. Mini možgani so preživeli skoraj leto dni, vendar niso več rasli. Ker možganskemu tkivu ne dovajajo krvi hranilne snovi in kisik ne morejo prodreti v notranjost možganom podobne strukture.
Zdravil ne bi bilo več treba testirati na živalih, ampak na dejanskem možganskem tkivu
Dr. Juergen Knoblich je za BBC povedal: »Mini možgani so primerni za prikaz razvoja možganov in za analizo stvari, ki povzročajo motnje v razvoju. Sčasoma se želimo približati preučevanju bolj pogostih motenj kot so shizofrenija in avtizem. Te bolezni se tipično začnejo manifestirati le pri odraslih, je pa študija pokazala, da se napake pokažejo že med razvojem možganov.« Tehnika bi tudi lahko nadomestila miši in podgane pri testiranju zdravil, saj bi jih tako lahko testirali na človeškem možganskem tkivu.
Znanstveniki so sicer ustvarili možganske celice že prej, toda to je najbližje, kar je katerakoli skupina prišla k ustvarjanju človeških možganov.
