V grobnici leži družina Lise Gherardini, žene trgovca s svilo, ki naj bi po mnenju nekaterih pozirala umetniku. Raziskovalci upajo, da bodo lahko z DNK zapisom ugotovili, ali katero od treh okostij, ki so jih odkrili lansko leto v bližnjem samostanu, pripada Gherardinijevi.
Identiteta ženske in razlog za njen skrivnostni nasmeh na znameniti da Vincijevi sliki že stoletja ostaja uganka, ki bega strokovnjake in druge navdušence nad umetnostjo.
Da bi našli DNK zapis, ki ga potrebujejo, so znanstveniki izvrtali okroglo luknjo v kamnita cerkvena tla, pod katero leži družinska grobnica firenškega trgovca s svilo Francesca del Gioconda.
Upajo na povezavo mati-sin
Pisatelj in raziskovalec Silvano Vinceti namerava primerjati pridobljeni DNK z zapisom treh žensk, katerih okostja so našli v bližnjem samostanu svete Uršule, kjer je Lisa Gherardini kot nuna umrla leta 1542.
Znanstveniki upajo, da bodo našli povezavo z vsaj enim njenim potomcem, najbolje kar njenim sinom Pierom. »Ko najdemo povezavo med materjo in otrokom – takrat bomo našli Mono Liso,« zatrjuje Vinceti. Dodal je, da bodo, ko najdejo povezavo, na podlagi lobanje skušali rekonstruirati obraz Gherardinijeve in ga primerjati s tistim na sliki.
Bila je tudi najljubša da Vincijeva slika
Da Vinci je potreboval približno 15 let, da je ustvaril sliko, ki je postala ena najznamenitejših umetnin vseh časov. Bila je tudi ena njegovih najljubših slik, saj jo je nosil s seboj vse do svoje smrti leta 1519. Mona Lisa je od konca 18. stoletja pa vse do danes del stalne zbirke pariškega Louvra.
Leta 1911 jo je nekdanji uslužbenec Louvra ukradel iz muzeja, saj je verjel, da slika pripada Italiji. Dve leti pozneje so ga prijeli policisti, ko je sliko skušal prodati neki italijanski galeriji.
Mona Lisa je sicer za turiste, ki obiščejo Louvre najbolj atraktiven predmet, čeprav mnoge preseneti dejstvo, da gre za razmeroma majhno sliko.
Da Vinci na razstavišču
Sicer pa prav v teh dneh Gospodarsko razstavišče gosti največjo svetovno potujočo razstavo o Leonardu da Vinciju, kjer si lahko obiskovalci ogledajo prek dvesto eksponatov in tako dodobra spoznajo delo tega umetnika, izumitelja, raziskovalca in filozofa, ki velja za enega največjih genijev v zgodovini človeštva. Razstavo si je mogoče ogledati do 29. septembra.
