Ironično pa je, da bo konec sveta nastopil zaradi premalo ogljikovega dioksida v atmosferi in ne obratno, še dodajajo avtorji študije.
Strokovnjaki se v tem trenutku trudijo, da bi našli načine, kako zmanjšati količino toplogrednih plinov in tako preprečiti globalno segrevanje. Toda medtem ko se Sonce stara in postaja vse bolj vroče, bo zaradi večjega izparevanja in kemijskih reakcij s planeta izginilo vse več ogljikovega dioksida. V manj kot milijardi let bodo njegove stopnje prenizke za preživetje rastlin, ki opravljajo fotosintezo, opozarjajo znanstveniki. Ko se to zgodi, bo življenje na Zemlji, kot ga poznamo zdaj, prenehalo obstajati.
V milijardi let konec življenja, kot ga poznamo
Z izgubo rastlin bodo namreč izumrle tudi rastlinojede živali, posledično pa še mesojedci, ki se prehranjujejo z njimi. Na koncu bodo ostali le še mikrobi, za večino od njih pa bodo dnevi prav tako šteti. V še eni milijardi let se bodo oceani popolnoma izsušili in za seboj pustili le še najbolj trdovratne mikrobe.
»Zemlja v daljni prihodnosti bo na tej točki zelo sovražno okolje,« je povedal astrobiolog Jack O'Malley-James s škotske univerze St. Andrews. »Vsa živa bitja potrebujejo tekočo vodo, zato bo življenje, ki bo ostalo, omejeno na majhne količine tekoče vode, morda na hladnejših, višje ležečih predelih, ali pa v podzemnih jamah.«
Organizmi, ki bodo preživeli, se bodo morali spopasti tudi z izjemno visokimi temperaturami in močnim ultravijoličnim sevanjem, zato bodo sčasoma tudi sami izumrli, je še dodal O'Malley-James na britanskem srečanju astronomov na univerzi St. Andrews.
Ko se bo sonce v naslednji milijardi let staralo, bo po predvidevanjih znanstvenikov sicer ostalo stabilno, vendar pa bo polagoma tudi postajalo svetlejše. Povečujoče se sevanje bo povzročilo segrevanje Zemlje do te mere, da bodo oceani pričeli izparevati.
Bo študija vplivala na iskanje izvenzemeljskih življenjskih oblik?
O'Malley-James je še dejal, da bi lahko imela zgoraj opisana raziskava vpliv tudi na iskanje izvenzemeljskega življenja. »Ko razmišljamo, na kaj moramo biti pozorni, ko iščemo življenje v vesolju, so naše misli v glavnem omejene z življenjem, kot ga poznamo danes in ki ga lahko poiščemo z znaki, kot sta atmosfera in ozonski plašč,« je dejal. »Toda življenje v daljni prihodnosti Zemlje se bo močno razlikovalo od tega, kar pomeni, da moramo biti pri iskanju življenja na drugih planetih pozorni na drugačne znake.«
»Simulirali smo umirajočo biosfero, sestavljeno iz vrst, za katere je najbolj verjetno, da preživijo. Tako smo želeli ugotoviti, kakšne vrste plinov bodo spuščali v atmosfero. Na točki, ko bodo s planeta izginile vse oblike življenja, bo na Zemlji ostala atmosfera, ki jo bosta sestavljala v glavnem dušik in ogljikov dioksid, edini znak, da je tu kdaj obstajalo življenje pa bo metan,« je še povedal škotski znanstvenik.
