Simulacijo so pri Nasi pripravljali 75 dni s pomočjo superračunalnika, prikazuje pa izpuste CO2 med majem leta 2005 in junijem 2007. Že na prvi pogled postane jasno, kje so največja industrijska središča na svetu, ki prispevajo največji delež k skupni onesnaženosti atmosfere.
Poleg učinkov zračnih tokov na širjenje toplogrednih plinov video odlično prikaže tudi učinek letnih časov, ki igrajo veliko vlogo pri proizvodnji dodatnih količin CO2 in manjši naravni absorpciji s strani rastlin. Tako je prisotnost CO2 v atmosferi najbolj prisoten, ko severna polobla prestaja zimske mesece, medtem ko se v poletnih prisotnost CO2 v ozračju precej zmanjša po zaslugi fotosinteze. Medtem pa se na južni polobli zaradi požarov v teh mesecih prične širiti ogljikov monoksid.
Največji onesnaževalci kljub temu ostajajo prebivalci severne poloble, ljudje pa vsako leto v atmosfero spustimo dodatnih 36 milijard ton dodatnega CO2 s sežiganjem fosilnih goriv. Leta 2013 je v atmosferi prvič v zgodovini koncentracija CO2 v atmosferi presegla 400 delcev na milijon, znanstveniki pa opozarjajo, da bi koncentracija nad 450 delcev na milijon povzročila nevarne klimatske motnje in nekateri sumijo, da smo ta prag že presegli.
