Štiriindvajsetletni študent poslovnih ved Matej Gaser si je lani spomladi zaželel, da bi bil kot ptica. »Nekam bi odletel, enkrat v kratkem, recimo ob koncu tedna,« si je zamislil. »V bistvu ni zelo pomembno, kam. Pomembnejše je, da je poceni.« Če bi rad videl Berlin in Barcelono, je v tistem trenutku res skoraj vseeno, ali greš na sever ali na zahod.
Odprl je računalnik in vključil spletni brskalnik. V okence je vpisal »cheap flights«, poceni leti. Odprla se je množica spletnih strani, vse je migotalo, ekran se je napolnil s številkami in povezavami. V Berlin bi lahko denimo letel z Lufthanso – za približno štiristo evrov. To je veliko denarja. Lahko bi tudi prečesal osemnajst spletnih strani osemnajstih v Evropi registriranih nizkocenovnih letalskih prevoznikov in se prebil čez njihove iskalnike. Namesto tega pa je s kolegoma izdelal spletno stran, ki vse opravi sama. Iskalnik nizkocenovci.si je s posebnim računalniškim programom, ki teče v ozadju, povezan s ključnimi bazami podatkov, ki iskalcu poceni letov na zemljevidu izrišejo trenutne povezave med izbranimi evropskimi mesti.
Na začetku delo zastonj
»Ideja je preprosta. Izhajal sem iz osebne izkušnje s praktičnim problemom. Vsak bi lahko prišel na enako idejo,« priznava. Vendar tudi če imaš dobro idejo, njen nadaljnji razvoj terja veliko dela. Gaser pravi, da so s kolegoma, programerjema Aljažem Božičem in Nejcem Anclinom, doslej v nizkocenovci.si vložili okoli dva tisoč ur dela.
Najprej so morali ugotoviti, kakšen je potencialni trg in kako deluje že obstoječa konkurenca. V Evropi nizkocenovni prevozniki prepeljejo približno sto milijonov potnikov na leto. »Temeljnih spletnih iskalnikov letov je v Evropi manj kot deset. Ti dobivajo podatke neposredno od letalskih družb. Vendar jim letalske družbe iz poslovnih razlogov ne posredujejo vseh podatkov. Torej je že na prvi stopnji vgrajen filter. Iz temeljnih spletnih iskalnikov pa črpajo drugi iskalniki in spletne prodajalne letalskih vozovnic, ki jih je ogromno. Vsak naslednji ima podatkov še manj, saj pri vsakem nastopi še en filter podatkov.« Gaser na računalniškem ekranu odpre kompleksen grafični prikaz evropskega letalskega trga, ki so ga s kolegi analizirali v minulih šestih mesecih, odkar razvijajo nizkocenovci.si. Pri analiziranju so jim pomagali poznavalci, »industrijski eksperti«, s katerimi so se srečali na poslovnih dogodkih, na katerih so predstavljali svojo idejo. Gaser pravi, da se je njihovim sogovornikom, ki sicer delajo v letalskih podjetjih, zdela ideja zanimiva, zato so jim samoiniciativno pomagali z informacijami. Predstavili so jim razmerja med velikimi igralci na evropskem letalskem trgu. »Začeli bomo v Sloveniji, ampak naš trg je evropski,« se nasmehne. Ne glede na množico imen spletnih iskalnikov letalskih povezav je prepričan, da je prostora za nizkocenovci.si dovolj. »Trend iskalnikov se obrača v nizkocenovne prevoze,« ugotavlja. Podoben iskalnik, kot je Gaserjev, imajo na Češkem. Gaser ga na spletu odpre in izkaže se, da deluje nekoliko drugače, saj ponuja prevoze med izbranimi letališči, ne pa tudi med letališči v bližnji okolici, kar zmore nizkocenovci.si.
Na koncu milijonski prevzemi
Nizkocenovni prevozniki imajo specifične uporabnike. »Običajni potniki morajo na določen dan, po možnosti čim prej, priti na cilj. Za to so pripravljeni odšteti tudi nekaj sto evrov več.« Pri nizkocenovnih poletih je drugače. »Ljudje bi radi nekam šli, datum odhoda ali vrnitve pa so pripravljeni tudi premikati. Pripravljeni so leteti s sosednjega letališča, ki je od njihovega matičnega nekoliko oddaljeno. Zato pregledujejo ponudbe in se odločajo za polete predvsem glede na to, kje dobijo cenejšega.« Če si prilagodljiv, je mogoče odleteti na drugi konec celine že za petdeset do sto evrov.
»Nizkocenovci.si v petnajstih sekundah stori to, za kar bi uporabnik potreboval dve uri,« pravi Gaser, ko odpre zemljevid na svoji spletni strani. Na njem so izpisana imena evropskih letališč in izrisane nizkocenovne povezave med njimi. S klikom na zemljevid se odprejo informacije o letalskih povezavah in povezava na stran želenega letalskega prevoznika, pri katerem je mogoče kupiti vozovnice. Nizkocenovci.si ni prodajalna vozovnic, ampak uporabnikom samo omogoči iskanje povezav.
V prihodnjih mesecih bodo fantje svoj izdelek preverjali med uporabniki, razširjali ga bodo s pomočjo socialnih omrežij, kot je facebook. »V naslednji fazi ga bo treba še tehnično izpiliti, kar bi stalo okoli sto tisoč evrov, ter mu z ustrezno finančno podporo omogočiti vstop na evropski trg.« Gaser pripoveduje o vlagateljih, ki podpirajo mlada informacijsko-tehnološka podjetja s perspektivnimi idejami. »Včasih se zgodi, da start up podjetja kupijo večja, že uveljavljena podjetja,« gleda v prihodnost.
Iskalnik letalskih povezav denimo ponuja tudi Google. »Seveda ga niso sami razvili,« se nasmeje Gaser. »Za nekaj milijonov so kupili podjetje, ki ga je razvilo.« A pri Googlu se izkaže, da za prevoz iz Ljubljane do na primer Bukarešte najprej ponudi vozovnice po sedemsto evrov. »Bravo!« se ironično nasmehne naš sogovornik. »Res dobra ponudba.« S pomočjo nizkocenovci.si je mogoče najti vozovnice iz Trevisa že po devetinosemdeset evrov...
