Še ne pred desetimi leti so mnogi učenci med guljenjem šolskih klopi še sanjali o znanstvenofantastični prihodnosti, ko bodo na ročnih urah lahko s seboj nosili pomanjšane televizije, s katerimi si bodo lahko krajšali čas med poukom. Spet drugi so upali na naprave, ki bi se lahko povezovale s svetovnim spletom, ki bi jim omogočale prepisovanje med pisanjem kontrolnih nalog. Seveda smo takrat vsi vedeli, da bi te reči delovale zgolj toliko časa, dokler jih ne bi pričeli uporabljati vsi in bi se za takšne naprave splošno razvedelo. Vendar kot kaže smo se precej motili. Sedem let po prihodu prvega iPhona se učitelji očitno še vedno soočajo s težavami, ki jih v šolskih učilnicah predstavljajo pametne naprave. Težave so še toliko bolj problematične tam, kjer so se učitelji odločili naprave integrirati v pouk kot dodatno izobraževalno orodje.
Kako izkoristiti koristnost pametnih naprav in hkrati preprečiti njihov potencial za motenje izobraževalnega procesa je vprašanje, s katerim so se resneje pričeli ukvarjati v Južni Koreji. V ta namen so v enajstih šolah učencem poskusno na naprave z Androidom naložili aplikacijo iSmartKeeper, ki učiteljem omogoča omejiti uporabnost pametnih naprav učencev. Učitelji lahko z aplikacijo zaklenejo vse telefone v šoli, omogočijo zgolj klice v sili, dovolijo zgolj telefonske klice, dovolijo uporabo sms sporočil in klicev ali izklopijo posamezne aplikacije. Aplikacija lahko omogoča tudi omejitev dostopa zgolj na eno ali posamezne aplikacije, ki jih učitelji v tisti fazi učnega procesa podpirajo.
Učitelji lahko aplikacijo programirajo tudi v skladu z urnikom, tako da se nastavitve spreminjajo samodejno. Aplikacija lahko izkoristi tudi GPS in samodejno omeji uporabnost telefonov, ko učenci vstopijo v šolske prostore.
Kontroverzne teste izvajajo v izbranih šolah v Seulu in okolici, rezultati pa naj bi bili mešani. Vsaj tri šole so se odločile, da aplikacije v prihodnje ne bodo več uporabljale, ko so ugotovile, da je učencem uspelo telefone programirati tako, da zaobidejo omejitve. Eden od učencev naj bi se pritoževal, da blokiranje naprave s pomočjo GPS-a ni delovalo pravilno, zaradi česar naj bi njegov pametni telefon ostal blokiran še nekaj ur po tem, ko je zapustil šolo. Težava za širšo rabo je tudi dejstvo, da aplikacija trenutno obstaja zgolj za Androide, medtem ko iOS in Windows Phone na svojo še čakata. iOS naj bi jo dočakal v naslednjih mesecih.
Čeprav so mnogi zgroženi, da aplikacija učencem krši človekove pravice, so oblasti korejske province Ganguon 677 šolam v provinci svetovale naj aplikacijo uvedejo v svoj šolski proces, medtem ko se bodo testi nadaljevali še v drugih provincah. Rešitev z aplikacijo za Android je sicer lahko koristna v Južni Koreji, kjer slednji operacijski sistem zaradi priljubljenosti domačih podjetij Samsung in LG prepričljivo dominira trg, v našem okolju pa se bodo učitelji morali še nekaj časa znajti na drugačne načine, saj je raznolikost operacijskih sistemov pri nas precej večja. To je morda celo bolje, saj tovrstne aplikacije odpirajo prostor za precej hude zlorabe. Zato se je treba vprašati, če je 100 odstotno preprečevanje motenj učnega procesa vredno tovrstnih posegov v svobodo posameznika?