Doslej je namreč veljala teorija, da Evropejci izvirajo iz dveh skupin, in sicer nekdanjih poljedelcev, ki so se v Evropo preselili z Bližnjega vzhoda pred okoli 7500 leti, ter skupine lokalnega lovca-nabiralca. Najnovejši izsledki, objavljeni v reviji Nature pa kažejo, da obstaja še tretja skupina, in sicer ljudje iz severne Evrazije.
Sever evrazijskega ozemlja obsega široka prostranstva večjega dela ozemlja Rusije in severne Azije. Ti naj bi prispevali k mešanju genov tako v Evropi, kot tudi v Severni Ameriki.
Prehod preko »ledenega mostu«
Njihov vpliv na Ameriko so podprle tudi prejšnje študije, ki so pokazale, da so severni Evrazijci prečkali sodobno Aljasko pred več kot 15.000 leti, in sicer preko »ledenega mostu«, ki je povezoval otoke v Beringovi ožini.
»Kar smo našli, je nedvoumen dokaz, da imajo ljudje v Evropi gene vseh teh treh prednikov,« je pojasnil David Reich s harvardske medicinske fakultete, ki je študijo vodil skupaj z nemško univerzo Johannes Krause iz Tübingena.
Znanstveniki so preiskovali DNK devetih starodavnih skeletov, ki so jih našli na Švedskem, v Luksemburgu in Nemčiji. Ostanki so pripadali osmim predstavnikom skupine lovcev-nabiralcev, ki so živeli pred okoli 8000 leti, in enemu poljedelcu izpred približno 7000 let. Genomi so bili prekriti z genetskimi zapisi 2300 današnjih ljudi, ki živijo po vsem svetu.
Južni Evropejci imajo več prednikov med poljedelci
»Zametke starodavnih severnih Evrazijcev najdemo v skoraj vsaki evropski skupini, in tudi na Kavkazu ter Bližnjem Vzhodu,« je dejal Iosif Lazaridis iz harvardske ekipe.
Severni Evropejci imajo medtem relativno veliko prednikov iz skupine lovcev-nabiralcev, in sicer do 50 odstotkov v Litvi, medtem ko imajo južni Evropejci več prednikov med poljedelci, še piše AFP.
