»Globina oceanov je za nas velika neznanka,« je dejal soavtor raziskave Andrés Cózar, ekolog na univerzi v španskem Cadizu. »Na žalost bi plastika v globinah oceanov lahko za vedno spremenila ta skrivnostni ekosistem, preden bi ga utegnili spoznati,« je dodal.
Družba danes proizvede več plastike kot kadar koli prej
Težava je v tem, da družba danes proizvede več plastike kot kadar koli prej, ljudje pa mečejo veliko odpadkov v morja, nekaj ga tja odnesejo tudi nevihte in drugi dejavniki. Tokovi v oceanih delujejo kot velikanski transportni trakovi, ki smeti nosijo daleč stran od prvotnega kraja. Že leta 1970 so ocenili, da vsako leto oceane doseže 45.000 ton plastike. Podatek je posebej zaskrbljujoč, saj se je od takrat proizvodnja plastike popeterila.
Cózar je s sodelavci poskušal razumeti razsežnosti smeti v oceanih, zato so zbirali vzorce površinske vode in merili koncentracijo plastike v njej. Ekipa je za večjo natančnost analizirala tudi podatke nekaterih drugih odprav, skupno pa so pregledali 3070 vzorcev. Kar so ugotovili, jih je močno presenetilo. Kljub drastičnemu povečanju količine plastike, proizvedene od leta 1970, so raziskovalci ocenili, da zdaj v oceane letno odvržemo »le« 7.000 do 35.000 ton plastike. Po grobih izračunih naj bi bilo vse skupaj v oceanih na milijone ton smeti.
Zakaj je plastike na letni ravni manj in kaj to pomeni?
Ena možnost je, da so kosi smeti razpadli na majhne, nezaznavne drobce, katerih vpliv v oceanih ni znan. Druga je, da je plastika potonila globoko v oceane. Manj smeti na površini lahko pomeni, da manj tam živečih živali pride v stik z njimi, kar je zanje dobro, a toliko slabše za živali v globinah, če delci tonejo.
Če pa je plastika razpadla na majhen delce (velike okoli pol milimetra), morda majhne ribe te delce pojedo in jih zaradi tega umre še več. Ker so te ribe povezane tudi s planktonom in majhnimi vretenčarji, in ker večje ribe, kot so mečarice in tune, jedo manjše ribe, je to pomembno, saj vsi ti odpadki vplivajo na zdravje življenja v oceanih.
