Najnovejša odkritja, ki jih je slovenska ekipa objavila v reviji Nature Communications, predstavljajo nadgradnjo zelo uspešnega projekta slovenske študentske ekipe na tekmovanju iGEM leta 2012. Z dokončanim projektom za znanstveno objavo, v kateri je sodelovala večina študentov in mentorjev ekipe, so slovenski raziskovalci pokazali, kako lahko s pomočjo tehnologije, ki so jo razvili, pripravijo bolj kompleksna stikala z več kot dvema stanjema. Za ta preskok je bila odločilna uporaba modularnih proteinov, ki jih lahko pripravijo v milijonih različnih variantah.
Preklopna sikala sicer predstavljajo osnoven način upravljanja in shranjevanja informacij v elektroniki. Med drugim se jih poslužujejo tudi USB spominski ključi, le da gre v primeru, ki ga je raziskovala slovenska ekipa, za gensko stikalo. Znanstveniki so genska stikala v bakterijske celice uspeli vgraditi že pred desetletjem, a so bila precej omejena glede sposobnosti.
Odkritje zanimivo predvsem za medicino in biotehnološke namene
Raziskovalcem Laboratorija za biotehnologijo s Kemijskega inštituta ter centra odličnosti EN-FIST je z raziskavo uspelo pripraviti genska stikala, s katerimi bi v celice lahko shranili več informacij, njihovo delovanje pa bi tudi lažje usmerjali. Kemijski inštitut zanimivost stikal vidi predvsem na področju medicine in biotehnologije, recimo za senzorje ali upravljanje celične terapije.
Da so prišli do napredka, so morali stikalo sestaviti iz več povratnih zank, kar je bila o oceni inštituta zahtevna naloga in pomembna novost, botrovala pa je k ugledni znanstveni objavi. Pomembno vlogo pri odkritju je igralo računalniško modeliranje, ki so ga izvedli študenti Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, preverili pa so ga v laboratorijskih eksperimentih na človeških celicah.
Slovenski znanstveniki sicer menijo, da biološki računalniki nikoli ne bodo konkurenca elektronskim, ko gre za hitrosti in spominske kapacitete, zagotovo pa bodo našli uporabo kot vmesniki za upravljanje bioloških sistemov.
